Papež v Marseillu | (foto: )
Papež: Življenje Cerkve, Francije in Evrope potrebuje milost poskoka, novega poskoka vere, ljubezni in upanja
Slovenija | Alen Salihović
Papež Frančišek je včeraj popoldne s sveto mašo na marsejskem stadionu Velodrome, katere se je udeležilo približno 50.000 vernikov sklenil svoje 44. apostolsko potovanj. V pridigi se je po poročanju slovenskega uredništva Vatican News navezal na evangeljski odlomek o srečanju med Marijo in Elizabeto. Ob Janezu Krstniku, ki je ob Marijinem pozdravu poskočil v Elizabetinem telesu, je razmišljal je o izkušnji vere, ki vzbuja »poskok« spričo življenja ter spričo bližnjega. V luči teme »Sredozemskega srečanja« migracij pa je dejal, da Francija in Evropa potrebujeta nov »poskok« vere, ljubezni in upanja.
Sveti oče je zbrane v pridigi vprašal ali verjamejo, da Bog deluje v življenju vsakega od nas. Ali verjamemo, da Gospod na skrit in pogosto nepredvidljiv način deluje v zgodovini, dela čudovite stvari ter deluje tudi v naših družbah, zaznamovanih s posvetnim sekularizmom in nekakšno versko brezbrižnostjo: »Izkušnja vere vzbuja predvsem poskok spričo življenja. Poskočiti pomeni, da se nas nekaj »dotakne od znotraj«, vztrepetati, začutiti, da se v našem srcu nekaj premakne. Je nasprotno od plitvega, hladnega srca, ki je navajeno na mirno življenje; ki se obda z brezbrižnostjo in postane neprepustno; ki otrdi, postane neobčutljivo za vse stvari in ljudi, tudi za tragično odmetavanje človeškega življenja, ki se ga danes zavrača v mnogih osebah, ki emigrirajo, pa tudi v mnogih nerojenih otrocih in tolikih zapuščenih ostarelih ljudeh. Hladno in plitvo srce za seboj mehanično vleče življenje, brez gorečnosti, brez zagona, brez želje. In zaradi vsega tega se lahko v naši evropski družbi zboli: cinizem, skeptičnost, resignacija, negotovost, splošen občutek žalosti. Nekdo jih je poimenoval »žalostne gorečnosti«: to je življenje brez poskokov.«
Kdor je rojen za vero, pprepozna Gospodovo navzočnost, je nadaljeval sveti oče in opozoril, da se naša metropolitanska mesta in številne evropske države kot je Francija, kjer sobivajo različne kulture in verstva, soočajo z velikim izzivi ob povečanem individualizmu, sebičnosti ter zaprtosti, ki povzročajo osamljenost in trpljenje. »Bratje, sestre, mislim na številne »poskoke« Francije, na zgodovino, bogato s svetostjo, kulturo, z umetniki in misleci, ki so navduševali številne generacije. Tudi danes naše življenje, življenje Cerkve, Francije in Evrope potrebuje to: milost poskoka, novega poskoka vere, ljubezni in upanja. Ponovno moramo odkriti gorečnost in navdušenje, ponovno odkriti okus zavzemanja za bratstvo, da bi si ponovno upali tvegati ljubezen v družinah in do najšibkejših ter v evangeliju najti milost, ki preoblikuje in dela življenje lepo.«
Po vzoru Marije je sveti oče vse spodbudil še, da kristjani, ki poskočijo, ki vibrirajo, sprejmejo ogenj Duha in se pustijo opeči današnjim vprašanjem, izzivom Sredozemlja, kriku ubogih, »svetim utopijam« bratstva in miru, ki čakajo, da bodo uresničene.
Vir: Vatican News
