Marjan BuničMarjan Bunič
Jakob ČukJakob Čuk
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Duševna stiska  (foto: Pixabay)
Duševna stiska | (foto: Pixabay)

Zaradi samomora lani umrlo več kot 400 ljudi

Slovenija | 10.09.2023, 05:00 Andrej Šinko

V Sloveniji sta v lanskem letu zaradi samomora umrli 402 osebi, od tega 321 moških in 81 žensk. Samomorilni količnik je lani sicer bil nekoliko nižji kot leto pred tem, pristojni pa želijo z današnjim svetovnim dnem preprečevanja samomora obuditi zavedanje, da lahko naša dejanja pri posamezniku, ki se spopada s stisko, obudijo upanje in rešijo življenje.

Med skoraj 22.500 smrtmi, ki so lani bile zabeležene med prebivalci Slovenije, jih je 1,79 odstotka bila posledica samomora. Kar pomeni dva primera na sto umrlih, tveganje za samomor pa je bistveno večje pri moških, je pojasnila predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Saška Roškar.

So pa nekoliko bolj spodbudni podatki za nekoliko daljše časovno obdobje, saj se število samomorov zmanjšuje. Kljub temu nas v Sloveniji na tem področju čaka še veliko dela, saj je lani samomorilni količnik znašal 19, kar je bistveno več od povprečja v Evropski uniji, kjer je 11, nižji pa je tudi svetovni količnik.

Pomoč ljudem v stiskah ključna za preprečevanje

Na Univerzi na Primorskem bodo 23. septembra pripravili Dan povezovanja ljudi z izkušnjo samomorilnega vedenja, ki je po besedah Vite Poštuvan namenjen osebam, ki so bile v samomorilni stiski, kot tudi bližnjim in žalujočim. Dogodek je namenjen širši javnosti, na njem želijo osveščati o samomorilnem vedenju, širiti sporočilo, da je stisko mogoče rešiti, ter nuditi oporo vsem, ki so zaradi samomora izgubili bližnjo osebo.

Vsak samomor in vsak poskus samomora namreč globoko prizadeneta tudi veliko število ljudi, ki so posameznika, ki je bil v stiski, poznali ali si bili z njim blizu. Tudi bližnji in svojci so v teh primerih v stiskah in so še posebej ogrožena, a žal velikokrat spregledana skupina.

Jana Dragar iz Centra za psihološko svetovanje Posvet je ob tem dejala, da je strokovna psihološka pomoč posameznikom v čustveni stiski pomemben dejavnik preprečevanja samomora in samomorilnega vedenja, še posebej v okoljih, ki so s tem javnozdravstvenim problemom močno obremenjena.

»V Slovenskem združenju za preprečevanje samomora že 17 let vzdržujemo mrežo svetovalnic, ki omogočajo hitro in lahko dostopno pomoč vsem prebivalcem Slovenije. Trenutno delujejo svetovalnice za odrasle v 18 slovenskih mestih, v sedmih pa poteka tudi program svetovanja mladostnikom. Svetovanje je za kliente brezplačno,« je pojasnila.

V društvu Ozara Slovenija pa izvajajo preventivne aktivnosti za krepitev duševnega zdravja splošne javnosti, preprečevanje samomora in destigmatizacijo duševnih motenj, je povedal predstavnik društva Bogdan Dobnik Čoderl.

Kje poiskati pomoč?

Kadar je posameznik v hudi stiski, njegov izbrani zdravnik pa ni dosegljiv, se lahko obrne na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani, kjer so dosegljivi na telefonski številki 01 475 06 70.

Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik sta 24 ur na dan na voljo na telefonski številki 116 123, Telefon za otroke in mladostnike Tom je od 12. do 20. ure na voljo na številki 116 111. Od 19. do 7. ure je na telefonski številki 01 520 99 00 na voljo klic v duševni stiski. Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja je dostopno prek telefonske številke 080 11 55. Deluje od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 18. in 22. uro.

Slovenija, Sociala, Zdravstvo, Teme, Novice
Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: ) Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: )

Živela sem z romantičnim narcisom

Vse, kar si je Petra Strelec želela, je bila ljubezen, spoštovanje, nežnost in varnost. Vse tisto torej, kar ji je manjkalo v zgodnjem otroštvu, je iskala v moškem. Tega ni našla. V času ...