Nasveti strokovnjakov KGZS kako ob poplavah rešiti vsaj del krme

Kmetijstvo | 06.08.2023, 11:26 Robert Božič

Slovenija ječi za posledicami hudourniških poplav. Čeprav naj bi se stanje danes vendarle začelo umirjati, pa je še vedno mnogo vasi in zaselkov, še posebej v okolici Škofje loke, v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem, do katerih se pomoč še ni mogla prebiti.

Povsod so zelo prizadete kmetije. Mnoge je poplavilo, nekatere so ostale brez hiš in gospodarskih poslopij, veliko je takih, ki jim grozijo plazovi. Posebej težko je na govedorejskih, kjer so kmetje skupaj z gasilci in drugimi, ki so priskočili na pomoč najprej reševali živino iz poplavljenih hlevov, kar je izjemno težko in nevarno delo.

Takoj ko je bilo poskrbljeno za živino in ljudi, so se začeli napori za reševanje tistega, kar se je še dalo rešiti, od hiš in poslopij, ki jo jih poskušali zaščititi pred silo hudournikov, kot reševanje krme, ki je nujno potrebna za preživetje.

Žveglič: »Potrebujemo resen in strokoven razmislek o urejanju vodotokov!«

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je v petek za naš radio dogajanje strnil v nekaj stavkih: »Razmere so res zelo težke, težko je tudi ob vsem tem povedati kakšno besedo. Mi v bistvu nismo še končali s popisi po ostalih letošnjih ujmah, kot so bile toča, veter, se prav zdaj pa še te poplave. Tukaj se seveda vidi, da je, da so podnebne spremembe in te stvari, ki se nam dogajajo, stvar širše družbe ... Na podeželju si seveda kmetje med sabo pomagajo, kar je zelo pohvalno. Moram reči, da sem nanje zelo ponosen. Na podeželju so pomagali umikati vse te stvari iz vode, rešujejo živino iz hlevov na višje ležeča mesta. Res pa je, da v tej državi nujne potrebujemo resen in strokoven razmislek, na kakšen način in kako je potrebno reševati te naše vodotoke«

Izjemna solidarnost med ljudmi

Kljub vsemu, čemur smo bili v minulih mesecih priča v Sloveniji in je zastrupljalo našo družbo, pa lahko mirno rečem, da se je v teh dneh spet pokazala solidarnost med ljudmi. Eden drugemu smo priskočili na pomoč in v skupinah na socialnih omrežjih vidim, da je veliko pomoči tudi med samimi kmeti in tistimi, ki lahko na tak ali drugačen način pomagajo. Tako so se že v petek pojavile ponudbe za začasno namestitev živine, ljudje darujejo krmo, za tiste, ki so ostali brez, obrtniki z gradbenimi stroji so šli v akcijo in pomagajo najbolj prizadetim...

Strokovnjaki svetujejo kako na kmetijah postopati ob odpravljanju posledic poplav

V teh dneh se na mnogih kmetijah, ki jih je prizadela povodenj ukvarjajo z vprašanjem, kako rešiti vsaj del krme. Leta 2010 so svetovalci specialisti vseh Kmetijsko gozdarskih zavodov, strokovnjaki Kmetijskega inštituta in Biotehniške fakultete pripravili nekaj smernic, kako postopati ob takih priložnostih.

O vsem tem so že včeraj in bodo tudi v naslednjih dneh prizadetim kmetom svetovali terenske kmetijske svetovalke in svetovalci. A vseeno ne bo odveč, če opozorim na nekaj smernic:

• Na poplavljenih površinah, kjer je bila voda čista, lahko pasemo ali kosimo za sveže. Vprašanje pa je, kako je vodni tok zdelal travinje.

• Kjer je voda zmočila seno, moramo vso zmočeno seno odstraniti, ker ni primerno za krmo. To storimo čimprej, da ne plesni sicer suho seno in da preprečimo samovžige sena. Mokrega sena ne smemo sušiti v prevetrovalnih napravah, ker lahko pride do samovžiga. Skladiščeno seno, za katerega obstaja možnost, da se je zmočilo ali je bilo dalj časa izpostavljeno vlagi, vsak dan kontroliramo in merimo temperaturo. Če izmerjena temperatura preseže 35ºC, je potrebno seno odstraniti, ker bo splesnilo ali pa bo prišlo do samovžiga. Poplavljeno seno je neprimerno tudi za nastiljanje. V senu se namreč lahko razvijejo plesni, ki se lahko naselijo v dihalih ljudi in živali. Pri živalih se lahko te plesni naselijo tudi v rodilih in povzročajo plodnostne motnje.

• Iz silosov, v katere je vdrla voda, odstranimo zmočeno silažo, če je to le mogoče. Če je koritasti silos poplavila voda samo do neke višine, bomo mokro silažo odstranjevali sproti. Silaža, ki jo je zmočila onesnažena voda s fekalijami, ni uporabna za krmljenje.

• Če so bile silažne bale potopljene v onesnaženi vodi in je v balo ta voda vdrla, silaža ni uporabna za prehrano živali. To še posebej velja za krave molznice.

• Na poplavljenih površinah, kjer je bila čista voda, lahko pasemo. Če pa sumimo, da so bile v poplavljeni vodi primešane fekalije, nafta, gnojnica, gnojevka ipd., take površine niso primerne za pašo. Tako travo zmulčimo ali pokosimo in jo odstranimo s pašnika, saj takšna krma ni primerna za živali. Pašnike se bo uporabilo lahko šele za naslednji obhod. Podobno kot pri travnikih je potrebno s površine pašnikov odstraniti tudi naplavine. Pašniki v višje ležečih predelih, kjer jih je poplavila samo voda in je travna ruša poležana, so primerni za pašo.

• Nujno je generalno čiščenje molzne opreme (razstaviti kolektorje, sesne gume,...) in temeljito razkuževanje celotnega sistema.

• Analizirajte vodo vsi, ki imate lastno zajetje na koliformne bakterije tudi v mlekarnici oziroma na tisti pipi, iz katere teče voda za čiščenje molzne opreme in mlekovoda. Če imate sesne gume starejše od 6 mesecev, svetujejo, da jih zamenjate.

• Na splošno velja, da je potrebno pred vključitvijo molznega stroja, ki je bil poplavljen, očistiti in razkužiti vakuumski in mlečni vod.

Nekaj navodil glede poplavljenih skladišč za krmna žita in močna krmila:

• Ločimo mokri del krme od suhega. V suhem delu (kupu) ne sme biti nič mokrega,sicer je to žarišče za nadaljnji razvoj plesni in nadaljnje gnitje. Če ostaja krma na kupu in je vlažna/mokra, se razvijajo plesni (aflatoksini) in gniloba. Mokra krmila poskušamo posušiti tako, da jih razgrnemo. Nikoli ne krmimo plesnivih krmil. V primeru, da se krmila ne da posušiti in da so že plesniva, jih zavržemo.

• Če je bila voda, ki je poplavila žito oziroma krmila pomešana s fekalijami ali drugimi nevarnimi snovmi, potem ta krma ni uporabna za prehrano živali.

• Obremenitev pašnikov in travnikov s koliformnimi mikroorganizmi je lahko kritična, če so ti prekriti z blati. Blato zemeljskega izvora je vir okužbe z listerijo (za otroke, nosečnice in starostnike še vedno nevarno), fekalno blato pa je vir okužbe s fekalnimi mikroorganizmi.

• Ob velikih poplavah je povečana nevarnost za nastanek novih potencialnih mest za okužbo z antraksom. Za območja, ki so po evidencah označena kot potencialni izvori okužb z antraksom, obstaja nevarnost, da se le ta »premakne« še na druge predele. Svetujemo, da pozorno spremljate stanje črede daljši čas. Območja s potencialnimi mesti nevarnosti za antraks so dosegljiva na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

To je le nekaj izsekov iz navodil, ki so jih ob poplavah leta 2010 pripravili strokovnjaki vseh Kmetijsko gozdarskih zavodov, Kmetijskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete.