Jaklitsch, Ivešić in Bavčar o nujnosti spominjanja na krutosti totalitarizmov

Slovenija | 23.08.2023, 15:05 Alen Salihović

Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.

Letos žal nismo dobili nobenega pritrdilnega odgovora za sodelovanje iz političnega vrha tako, da bo letos komemoracija nekoliko bolj skromna.

Dan evropskega spomina na fašizem, nacizem in komunizem že od svojega nastanka obeležuje Študijski center za narodno spravo. Direktor slednjega dr. Ivešić nam je na vprašanje ali ga preseneča, da ta dan obeleži večinoma njihov center odgovoril: »Rekel bi, da ne. Kdor pozna slovensko krajino, politično, medijsko, duhovno bi rekel, da ni presenečenje. Študijski center je bil ustanovljen leta 2008, evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov pa je od leta 2009. Študijski center vsako leto pripravi krajšo slovesnost, komemoracijo, tako bo tudi letos. Vedno povabimo državni vrh, kot tudi druge strokovne in sorodne institucije. Odzivi so različni. Lansko leto se je nekdanji predsednik Borut Pahor odločil sodelovati z dogodkom, ki smo ga predlagali. Bila je večja komemoracija na Kongresnem trgu v prisotnosti petih največjih verskih skupnosti v Sloveniji. Bi je lep in pietetni dogodek, ki je imel močno sporočilo. Letos žal nismo dobili nobenega pritrdilnega odgovora za sodelovanje iz političnega vrha tako, da bo letos komemoracija nekoliko bolj skromna.«

V Sloveniji imamo sicer formalno demokracijo, morali pa bi jo imeti tudi vsebinsko.

Zgodovinarka dr. Jaklitsch pa je na vprašanje, zakaj je ta dan pomemben dejala, da gre vendarle za spomin, da sta Evropa in svet doživel v 20. stoletju zelo hudo izkušnjo treh totalitarizmov. »V milijone so šle številke žrtev in to ne mislim samo žrtev telesa torej teh, ki so bili zaradi komunizma, slednji po številu žrtev krepko presega tiste žrtve, ki sta jih povzročila nacionalsocializem in fašizem, ampak imam tudi v mislih žrtve, ne telesa ampak tudi duha. Še posebej komunizem je izredno prizadel človeškega duha, njegov občutek za resnico, za pravičnost, za tisto, kar je prav. To je izpridil, izmaličil in zdi se mi, da je lahko tak dan spomina na žrtve totalitarnih režimov v resnici dan, ki nas lahko spomni na to. Spomni tudi na to, da premalo poznamo to zgodovino, da je potrebno o njej govoriti, ji slediti, jo skušati zaobjeti, jo poskušati videti,« je dejala.

Še posebej komunizem je izredno prizadel človeškega duha, njegov občutek za resnico, za pravičnost, za tisto, kar je prav.

Državljan Evrope Bavčar pa je opozoril na potrebo po spominjanju na tragedijo, ki so jo povzročili fašizem, nacizem in komunizem. »V Sloveniji imamo sicer formalno demokracijo, morali pa bi jo imeti tudi vsebinsko. Vedno se govori v okviru nekih strank, v okviru nekih ideologij, vedno se to rešuje iz stališča politike, moralo pa bi se reševati na obče človeški, se pravi na humanistični in civilizacijski način. To je civilizacijska norma. V zakoniku, ki ga dobi Mojzes na gori Sinaj piše: Ne ubijaj! Mi smo se takrat ubijali bratje med seboj. Antigona pravi, potrebno je pokopati brata. Smo pa mi pozabili tudi na tiste, ki so trpeli na Golem otoku, imel sem prijatelja Vladimirja Krsenika, ki je bil tam. Boris Pahor mi je prvič povedal za poboje, dolgo nisem vedel, kaj se je dogajalo na Kočevskem. S tem me je seznanil tudi kolega na zgodovini Stane Granda. O tem na primorskem ni bilo veliko znanega, tudi v Ljubljani se je o pobojih malo govorilo.«