Pri spomeniku posvečenem vsem žrtvam vojn | (foto: STA)
Letošnji Dan spomina zaradi vojne v Evropi s posebno težo
Cerkev na Slovenskem | 23.08.2022, 13:54 s. Meta Potočnik
Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v Sloveniji in Evropi obeležujemo od leta 2009, ko je bila sprejeta Resolucija Evropskega parlamenta. Za predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen ima ta dan letos še posebno težo, saj je ruski predsednik Vladimir Putin vrnil grozote vojne v Evropo.
Dan spomina letos s posebno težo
Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je pred dnevom spomina v imenu unije izpostavil solidarnost povezave z vsemi žrtvami preganjanja po svetu. "Danes je naše sporočilo preprosto in jasno. Vsak bi moral imeti pravico, da ima ali nima, da izbere ali spremeni vero ali prepričanje ter da zaradi tega ni izpostavljen diskriminaciji in prisili," je med drugim zapisal Borrell v sporočilu za javnost. Opozoril je še, da žrtev preganjanja in diskriminacije ne bi smeli utišati, odgovorne za tovrstna dejanja pa bi morali preganjati. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem poudarila, da ima ta dan letos še posebno težo, saj je ruski predsednik Vladimir Putin vrnil grozote vojne v Evropo, in svet opomnil, da mir ni nekaj samoumevnega.
Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so povzročili trije totalitarni režimi - fašizem, nacizem in komunizem - so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov.
Palme mučeništva
Da ne bomo napak preteklosti ponavljali, je zato prav, da se spominjamo vseh, ki so trpeli zaradi komunizma, fašizma in nacizma tudi v Sloveniji. Tiste med njimi, ki so umrli zaradi sovraštva do vere, imenujemo mučenci 20. stoletja. Večina od njih je predstavljena v knjigi Palme mučeništva. Od teh so škofje določili 67 kandidatov za svetništvo.
6 žrtev nacizma in 26 žrtev komunizma
Pri nas potekata dva postopka in sicer za 6 žrtev nacizma in 26 žrtev komunizma. V teku je še zbiranje podatkov o sedmih žrtvah ustaškega režima in eni žrtvi četnikov: »Škofje ordinariji petih škofij so potrdili seznam 26 žrtev komunističnega nasilja, ki jih predlagajo, da se zanje začne postopek za beatifikacijo. Na tem seznamu je 13 duhovnikov, 3 bogoslovci, 1 redovnica, 9 laikov. Po škofijah je število naslednje: ljubljanska nadškofija 11, novomeška škofija 9, mariborska nadškofija 3, celjska škofija 1, koprska škofija 2. Na čelo tega seznama so škofje postavili duhovnika ljubljanske škofije, bogoslovnega profesorja Lamberta Ehrlicha,« je pojasnil postulator dr. Metod Benedik.
Za drug postopek je na seznamu 6 žrtev nacizma, od tega 2 iz mariborske nadškofije in 4 iz celjske škofije. Na čelu seznama je duhovnik Izidor Završnik z Gomilskega, slovenski Maksimilijan Kolbe, ki je v mariborskem zaporu stopil v vrsto in dejal, da hoče umreti namesto mlajšega fanta.
IZIDOR ZAVRŠNIK
Izidor Završnik se je rodil 4. aprila 1917 v župniji Sv. Jurij ob Taboru. Družina se je pozneje preselila na Gomilsko. Maja 1941 je bil predčasno posvečen v duhovnika. Po novi maši je bil dušni pastir v Gomilskem in okoliških župnijah, ki so ostale brez duhovnika. Ker je mnogim pomagal pri prehodu v ljubljansko pokrajino, so ga Nemci v začetku leta 1942 zaprli in mučili; pozneje so ga izpustili z namenom, da bi ovajal. Ker tega ni hotel, so ga znova zaprli.
Ko so na pepelnično sredo, 10. marca 1943, med jetniki izbirali talce in je bil kot deseti v vrsti izbran tudi mlad fant Franc Žvan, se je Izidor Završnik, ki je stal poleg njega, ponudil, da ga zamenja. Tako je šel v smrt s preostalimi štiriindvajsetimi jetniki. Ustreljene na dvorišču mariborskih zaporov so prepeljali v Gradec in jih tam pokopali.Leta 2017 so v Župniji Gomilsko obeležili 100 letnico rojstva t.i. slovenskega Kolbeja, dr. Karel Gržan, ki je kar nekaj časa zbiral podatke o Izidorju Završniku, srečal pa se je tudi z veliko ljudmi, ki so ga poznali, pa je pri Ognjišču izdal njemu posvečeno knjigo z naslovom: Zmagovita ljubezen. Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13), pa je o njem v rubriki Srce se ne boji zapisal p. Metod Benedik.
Več o njem prisluhnite tukaj.
