Karitas za žrtve poplav doslej zbrala več kot 1,5 milijona evrov pomoči

Slovenija | 11.08.2023, 16:06 Alen Salihović

V Slovenski karitas ocenjujejo, da je petkova ujma v Sloveniji poškodovala vsaj 4000 hiš in stanovanj. V Ljubljani, Kamniku in okolici Cerkelj jih je popolnoma uničenih 77, na Koroškem in v podravski regiji pa 51. Na Karitas so doslej zbrali več kot 1,5 milijona evrov za pomoč žrtvam poplav, je povedal generalni tajnik Karitas Peter Tomažič.

Še več hiš in stanovanj pa je hudo poškodovanih

V okolici Ljubljane in Kamnika je takšnih 1219, na Koroškem in v podravski regiji pa 437 stanovanj in hiš in 633 kleti. Na območju Savinjske doline je hudo poškodovanih hiš in stanovanj 1077, ocenjujejo v Karitas.

"Naša prva skrb so stanovanja in hiše, moramo pa vedeti, da kvalitete življenja ne predstavljajo samo stanovanja in hiše, ampak tudi pot do zdravnika, lekarne, trgovine," je dejal Tomažič. Kot je dodal, upajo, da jim bo na vseh območjih čim prej uspelo zagotoviti normalne pogoje.

Na terenu je trenutno najbolj pomembna materialna pomoč, a ne smemo pozabiti na psihološki in duhovni vidik. "Ljudje rabijo tudi pogovor," je spomnil. Za psihološko podporo prizadetih v ujmi in prostovoljcev bodo skrbeli tudi v Karitas.

V organizaciji Slovenske karitas je vsak dan na terenu več kot 900 prostovoljcev na različnih lokacijah, od tega 250 mladih

Tomažič je opozoril, da kdor ni predhodno najavljen, ne more pristopati na teren. Dela so v različnih fazah - medtem ko na Koroškem šele odstranjujejo mulj iz objektov, so v Poljanski dolini že začeli s sušenjem.

Tomažič se je na novinarski konferenci zahvalil vsem, ki so darovali denar. "Odziv je res zelo presenetljiv in velik," je dejal. Doslej so zbrali 1.546.631 evrov, kamor še ni vštet četrtkov dobrodelni dan Radiotelevizije Slovenija.

Na transakcijski račun Karitas so sicer že prejeli 940.900 evrov. Do teh sredstev že lahko dostopajo, zato so 300.000 evrov že poslali regijskim in župnijskim Karitas.

Preko sms-donacij so zaenkrat zbrali 182.393 evrov, doniralo je več kot 20.000 ljudi. Podjetja so z donacijami Karitasu prispevala 312.000 evrov, 60.000 evrov so prejeli iz tujine, 50.000 evrov pa je dodala fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij.

Tomažič je ob tem opozoril, da lahko do denarnih sredstev od sms-donacij dostopajo šele po približno mesecu dni, ko donatorji plačajo račun.

Številna podjetja so donirala tudi materialne dobrine. Trenutno na terenu najbolj potrebujejo razkužila, čistila in mila ter orodje. "Moramo vedeti, da hrana na terenu zdaj ni nujno potrebna, se moramo pa zavedati, da v naslednjih mesecih za ta gospodinjstva prihajajo veliki stroški," je opozoril. Karitas bo tako hrano na prizadetih območjih delil tudi v prihodnjih mesecih.

Slovenska Karitas je prejela veliko pomoči tudi od tujih Karitas. Materialno pomoč, predvsem razvlažilce zraka, so ali še bodo prejeli iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Italije in Poljske.

Generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor Darko Bračun je dejal, da je občudovanja vredna predvsem velika solidarnost

Največ pomoči potrebujejo na Koroškem, ker je dostop do Mežice še vedno mogoč le preko Avstrije, do Črne pa spuščajo le humanitarno pomoč. Opozoril je, da se ljudje vedno bolj zavedajo, kako težko situacijo so preživeli. Za pomoč na Koroškem zbirajo predvsem higienske pripomočke, čistila, krpe, škornje, orodje, samokolnice, papirnate brisače, damske vložke in plenice tako za otroke kot starejši.

V Škofijski karitas Ljubljana pomagajo prizadetim na področju Poljanske in Sevške doline, Škofje Loke, Kamnika, Komende, Medvod, Litije, Polhovega Gradca in Ljubljane

Na tem področju vsem prizadetim preko župnijskih Karitas ali župnij že razdeljujejo vloge za prvo finančno pomoč in prosijo, da jo izpolnijo. "Za prvo pomoč niso potreba nobena dokazila, pomoč bo v višini nekaj sto evrov," je dejal generalni tajnik Jože Kern.

Generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat pa je dejal, da na Celjskem, v Savinjski dolini in okolici Velenja vsak dan pomaga do 100 prostovoljcev, ki predvsem poročajo o veselju ljudi, ko pridejo na pomoč.

Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje pa je v nagovoru dejal, da je ob naravnih nesrečah prava pot vselej spreobrnjenje. "Tudi mi prepoznavamo v tej nesreči spodbudo, da smo drugačni, da se spreobračamo, je vabilo k molitvi drug za drugega in seveda h konkretni solidarnosti," je spodbudil.