Bo Slovenija kos nalogi »med herkulesi in pritlikavci«?

Spoznanje več | 13.06.2023, 10:44 Rok Mihevc

V tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj, smo se z dr. Ernestom Petričem uvodoma ustavili pri izvolitvi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta. Oddajo je pripravil in vodil Tone Gorjup.

Slovenija je dobila 153 glasov, Belorusija 38. Navdušenja nad tako visoko podporo ni manjkalo, tudi o razlogih se je govorilo marsikaj. Vi v izvolitev niste dvomili in v komentarju za naš radio ste takoj opozorili, da gre za število držav, ki so v generalni skupščini podprle resolucijo o vojni v Ukrajini. Kako gledate na to glasovanje?

Ta visoka podpora je logična in jaz v njo niti za trenutek nisem dvomil. Od vsega začetka mi je bilo jasno, da bo naša kandidatura uspešna. Zakaj? Trikrat ali štirikrat je generalna skupščina v zadnjem letu glasovala o agresiji nad Ukrajino, vsakič je več kot 140 držav glasovalo za obsodbo ruske agresije in pozvalo Rusko federacijo, da agresijo ustavi in se umakne. To je bil jasen znak, da bodo isti glasovali za Slovenijo in ne za Belorusijo, ki agresijo podpira aktivno. Zato sem bil skorajda malce presenečen nad izjavami naših politikov in t.i. strokovnjakov za zunanje zadeve, ki so izrazili zaskrbljenost in strahove, da zaradi naše bližine z Zahodom ne bomo izvoljeni in podobne čudne ocene. Jasno je bilo, da te iste države ne bodo včeraj glasovale za obsodbo Ruske federacije, pojutrišnjem pa ne za Slovenijo, ampak za Belorusijo.

Tudi izvolitev Slovenije je pokazala Rusiji, kako izgublja svoj vpliv. To so v Kremlju sigurno zelo resno ocenili.

Padale so tudi besede v debatah, da nam bo škodilo, ker nas podpirajo Američani. In zdaj kar naenkrat naj bi Slovenija raje pokazala, da čisto ne podpira te naravnanosti Zahoda, ki pomaga Ukrajini v tej situaciji, da se brani? Ne bo zmagala Rusije, ta ima rezerve, lahko pa dosežemo, če bomo delovali skupaj, da bo za Rusijo ta vojna postala predraga. Tudi izvolitev Slovenije je pokazala Rusiji, kako izgublja svoj vpliv. To so v Kremlju sigurno zelo resno ocenili. Oni so se zavzemali za podporo Belorusiji. Zelo ozek krog držav, tistih 38 od 193, je v glavnem glasovalo proti.

Prisluhnite celotni oddaji tukaj.

 

Slovenija bo dve leti nestalna članica Varnostnega sveta. Med prvim članstvom Slovenije v tem prestižnem organu ste bili vi državni sekretar na zunanjem ministrstvu odgovorni za to področje. Pozneje ste bili stalni predstavnik Slovenije v Združenih narodih. Kakšna naloga čaka Slovenijo in ali ji bo kos?

Takrat je bila to za nas velika stvar. Niti deset let ni bilo od naše neodvisnosti, pa smo že bili izvoljeni za nestalno članico Varnostnega sveta, v ta, tako rekoč najbolj pomemben organ v sodobnem mednarodnem sistemu. To je bil velik dosežek. Izvoljeni smo bili, ker so nas cenili, tudi situacija je bila ugodna, protikandidatka je bila Makedonija. To je bila situacija, v kateri smo lahko zmagali, a vendarle smo bili izvoljeni v tako kratkem času, da takšnega primera ne poznam. Kolikor spremljam mednarodne odnose, je bilo to unikatno, da je neka nova in majhna država prej kot v desetih letih po neodvisnosti, postala nestalna članica Varnostnega sveta. Fantastičen dosežek.

Takrat sem vodil »task force« na ministrstvu. Imeli smo okrepljeno in sijajno misijo v New Yorku, ki je naša stališča in razumevanja zelo dobro izvrševala. Tudi oni so dajali zelo pametne pobude kako ravnati in glasovati. Misijo v New Yorku je takrat vodil naš kasnejši predsednik Danilo Turk. In nekaj mladih diplomatov je bilo tam zraven, ki so se v tistem času oblikovali v dobre diplomate in so še danes ključni na ministrstvu za zunanje zadeve. Izkušnja je bila zelo zanimiva.

Glavno besedo v Varnostnem svetu imajo stalne članice, potem so tu še nestalne kot so Indija, Nemčija, Japonska. Nosijo odgovornost za svetovni red in mir in imajo za to tudi nekaj posebna pooblastila, med drugim je to veto. Njih v tistih časih ni posebej zanimalo, kako v Ljubljani razmišljamo in kaj so naše ideje. Poskušali smo jih plasirati, ampak njih je zanimalo le, kako bomo glasovali. Tako rekoč vsak teden so v našo pisarno prihajali različni veleposlaniki, ki so nas prepričevali, kako naj glasujemo. Takrat je bila situacija v nekem smislu težja, v nekem pa lažja. Težja zato, ker smo bili takrat sami in nismo bili članica Evropske unije in Nata. Danes se marsikaj vnaprej ve, kako bo Slovenija ravnala, saj mora biti kredibilna članica teh povezav. Tega takrat še ni bilo, po drugi strani pa smo imeli večji manevrski prostor.

Omenili ste, da je Varnostni svet že večkrat razpravljal o vojni v Ukrajini. Kaj pa lahko stori pri tej ruski agresiji stori, kot tudi Združeni narodi, mednarodna javnost ... ?

Varnostni svet ne more storiti veliko, ker trči v veto Ruske federacije in Kitajske. Mnogi so slabe volje zaradi tega veta, a to je izraz realnega stanja v mednarodni skupnosti. V njej imamo države velikane, herkulese kot so ZDA, Kitajska, Ruska federacija in imamo tudi »pritlikavce«, ki jih je veliko več kot velikanov, to so San Marino, Liechtenstein, Sao Tome in podobne, ki seveda ne nosijo veliko odgovornosti za mir in varnost, ampak jo nosijo vodilne države v določenem zgodovinskem obdobju.

Vendarle imamo en glas med članicami Varnostnega sveta, imamo možnost, da kot nestalna članica delujemo neformalno, dajemo pobude in se znova potrdimo kot resna država, ki se zaveda svoje odgovornosti.

Reformirati bo treba Varnostni svet, mogoče omejiti veto, a še vedno bo dejstvo, da je svetovni mir in varnost odvisen od teh sedmih gigantov, ki dajejo ton mednarodnemu življenju. Taka je realnost, ki mi sicer ni všeč, raje bi videl, da bi bile vse države enako močne. A tega ni in tega ne bo. V tem svetu je vprašanje, kaj lahko tu lahko tako majhna država stori. Vendarle imamo en glas med članicami Varnostnega sveta, imamo možnost, da kot nestalna članica delujemo neformalno, dajemo pobude in se znova potrdimo kot resna država, ki se zaveda svoje odgovornosti.