Poznaš letošnje novomašnike?

Slovenija | 29.06.2023, 10:40 Marjana Debevec

Cerkev na Slovenskem bo poleg Blaža Zorka, ki je bil posvečen dopoldne v ljubljanski stolnici, letos dobila še dva duhovnika. Mašniško posvečenje bo popoldne v mariborski stolnici prejel Klemen Gartner, v nedeljo v Petrovčah pa še Drago Férencek. Kako so razumeli svojo pot?

Blaž Zorko iz Kosez bo avgusta dopolnil 25 let. Prihaja iz velike družine, saj ima brata in dve sestri. V otroštvu ga je oblikovalo ministriranje v domači župniji. Obiskoval je Klasično gimnazijo v Šentvidu, nato pa je študiral teologijo in bogoslovje v Ljubljani. Kot diakon je pastoralno deloval v Moravčah.

Za novomašno geslo si je izbral misel: Stati pred Teboj in Ti služiti, saj se mu to zdi bistvo duhovniškega služenja, poslanstva. O tem, kako je začutil, da ga Bog kliče v duhovništvo, pa je za naš radio povedal: »Nisem kaj dosti govoril o tem. Bolj v notranjosti se je misel na duhovniški poklic gnetla in rasla. Počasi pa so ljudje že doma in v župniji začeli čutiti, da bi bila to lahko moja pot. Ko sem povedal, da sem se odločil za duhovniški poklic, so doma in v župniji to zelo lepo sprejeli, me podprli in me še podpirajo.«

Klemen Gartner, ki prihaja iz župnije Sv. Križ nad Mariborom, bo septembra dopolnil 26 let in prihaja iz družine z dvema otrokoma, saj ima še sestro Klaro. Močno je povezan z domačo župnijo. Obiskoval je Škofijsko gimnazijo A. M. Slomška v Mariboru, nato pa je študij teologije nadaljeval v Ljubljani. Tri študijska leta priprave na duhovniški poklic je preživel v Rimu. In kako je odkril svoj poklic? »Jaz nisem doživel nadnaravnih znamenj ali kakršnihkoli podobnih Božjih čudežev. Šlo je za vsakdanje življenje, ki me je izzivalo in nagovarjalo.

Pa še ena stvar: Veste, ko se človek sprašuje o življenjskem poslanstvu, igra zelo pomembno vlogo tudi veselje. Jaz sem bil pač v družbi Cerkve, v družbi Boga, če smem tako reči, vedno vesel.«

Še tretji letošnji novomašnik pa je Drago Ferencek. Star je 42 let, prihaja pa iz župnije sv. Križ na ljubljanskih Žalah. Pot do duhovništva je bila malo daljša kot pri prvih dveh kandidatih. Prihaja namreč iz neverne družine z dvema otrokoma. Pravi, da je bila njegova pot kar precej trnava.

Najprej se je izučil za mesarja, nato za živilskega tehnika, pel je v metalni skupini, nato pa ga je Bog poklical k študiju filozofije. »In naslov moje diplomske naloge je bila: Iluminacija v Avguštinovi filozofiji. Očitno me je takrat nekaj navdihnilo in sem poklical na Žale v domačo župnijo. Javil se mi je gospod Tomaž Prelovšek. Vprašal sem ga, ali lahko pridem na katehumenat. Rekel je: Ja pridi! Naslednji teden začnemo. Prišel sem in je šlo tako počasi naprej.«

V tem času se mu je Bog razodel, zato je vedno bolj dejavno sodeloval v svoji župniji. Odzval se je klicu, naj gre preizkusiti življenje v samostanu in je pristopil k dominikancem. Najprej kot laik, v tem času je v Zagrebu doštudiral teologijo. Po prejetih večnih zaobljubah je bil posvečen za diakona v Vojniku ter bil asigniran v samostan Gospe Svete v Petrovče.