Telovo: Bog, ki je želel ostati med nami

Duhovnost | 30.05.2024, 02:47 Robert Božič Marjana Debevec Marta Jerebič

»Skrivnost današnjega praznika je skrivnost Boga, ki je želel ostati med nami. Če bi kristjana ob polnoči zbudili in ga vprašali, kaj je evharistija, kaj je sveta maša – bi moral znati odgovoriti, da je to skrivnost tega, da je Bog želel ostati fizično, telesno med nami,« je pred leti za naš radio povedal moralni teolog dr. Gabriel Kavčič in pojasnil, da se je zavedanje te skrivnosti v zgodovini razvijalo počasi.

Cerkev je to skrivnost prvič potrdila leta 1215, vera v evharistijo pa je sistematično teološko obliko dobila na tridentinskem koncilu v 16. stoletju.

Praznik sv. Rešnjega telesa nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po prazniku binkoštih.

»Cerkveni očetje so takrat rekli, da Jezus je ta hostija. Ne govorimo več o hostiji – ko vidiš hostijo pri maši, je to Jezus. To ni več hostija, to ni več moka, kruh, voda z moko ... – to je pravi Jezus. To je sklenil tridentinski koncil in pri tem smo ostali do danes.«

V središču praznika Sv. Rešnjega telesa in krvi je Jezusova navzočnost v zakramentu svete evharistije.

Kot še pojasnjuje dr. Gabriel Kavčič, je za to skrivnost potrebna vera. »V trenutku, ko bi mi z razumom razložili Boga, bi prenehal biti Bog. O Bogu imamo določene osnovne stvari razodete, medtem ko korak v vero – in to velja tudi za sveto evharistijo, je prav korak vere in ne korak razuma.«

O Jezusovi navzočnosti v evharistiji je na letošnjem radijskem misijonu spregovoril tudi nadškof Marjan Turnšek. Na vprašanje, kaj njemu ta navzočnost osebno pomeni, pa je odgovoril: »Vedno bolj vse, ker vedno bolj jasno doživljam in okušam, da je samo tam Jezus navzoč v vsej polnosti, ki je mogoča na tem svetu. Ker je navzoč kot človek in kot Bog.«

Združimo se v molitvi, da nam bo prizanešeno z ujmami, poplavami in plazovi in da nam Bog nakloni lepo vreme, da bodo kmetje lahko opravili košnjo in spravilo sena ter zadnje setve.

Papež Frančišek je v svojem pismu z naslovom Srčno sem želel, ki govori o evharistiji, zapisal, da so ljudje po vnebohodu Kristusa lahko enako srečali kot prej, ko je bil še telesno med njimi, v skupnostih, ki je obhajala evharistijo. Zato je evharistija tudi izvir skupnosti, saj prav tam nastaja Cerkev, poudarja nadškof Turnšek. »Kje mi kot organizem nastajamo? Pri hranjenju, ko hrana postaja del nas. Pri evharistiji pa se zgodi malo drugače: mi jemo Kristusa, Kristus pa nas spreminja vase. Torej pri sveti maši, ko se obhajamo s Kristusovim Telesom in Krvjo, postajamo Cerkev.«

Zakaj telovske procesije?

Praznik Sv. Rešnjega telesa je za vso Cerkev ukazal papež Urban IV. leta 1264, vendar procesija v tem odloku ni omenjena, piše Silvester Čuk, dolgoletni urednik pri Ognjišču. Narekovala jo je hvaležna ljudska vera: ponekod že proti koncu 13. stoletja, v 15. stoletju je bil procesija z Najsvetejšim na ta praznik že povsod v navadi.

»Naš priznani narodopisec dr. Niko Kuret piše, da so se »telovske procesije (pri nas) razvile v dve smeri: v mestih je bila telovska procesija manifestacija, ki ima svoje gledalce, na deželi pa je telovska procesija pobožnost, ki nima gledalcev«. Obred pa je pri obeh isti.«

Na podeželju se je procesija vila mimo prav za ta praznik postavljenih štirih oltarjih, kjer so najprej peli začetke štirih evangelijev, zdaj pa (pri nas od leta 1930) odlomke štirih evangelijev, ki govorijo o sveti evharistiji. Pri vseh štirih oltarjih duhovnik pri blagoslovu z Najsvetejšim moli: »Nebeški blagoslov naj blagoslavlja, varuje in ohranja ta kraj in vse, ki v njem prebivajo, tudi polja in zemlje sadove. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.«

Po nekaterih župnijah bodo procesije pripravili v nedeljo. Združimo se v molitvi, da nam bo prizanešeno z ujmami, poplavami in plazovi in da nam Bog nakloni lepo vreme, da bodo kmetje lahko opravili košnjo in spravilo sena ter zadnje setve.