Hospic, umirajoči | (foto: Pixabay)
Zdržati ob svojcu do zadnjega diha - to te dela boljšega človeka
Novice Marjana Debevec
Vsi alarmi v naši družbi bi se morali prižgati, ker tako na lahko sprejemamo zakon o samomoru s pomočjo, je za naš radio poudaril predsednik območnega odbora Društva Hospic Dolenjska, Posavje in Bela krajina Jani Kramar. Po njegovih dolgoletnih izkušnjah je čas trpljenja in umiranja priložnost za poglobitev odnosov, duhovno napredovanje in izkušnjo sočutja svojcev.
Jani Kramar poudarja, da se je v desetletnem delu z umirajočimi sicer pojavilo nekaj želja ljudi po končanju življenja, vendar so si premislili, ko so bili podprti s strani svojcev ali prostovoljcev Društva Hospic. Po njegovih besedah ljudje ob koncu življenja potrebujejo predvsem bližino, lajšanje bolečin, psihološko in duhovno podporo in ureditev odnosov.
Časa jim je sicer ostalo še malo, vendar pa je vsak trenutek dragocen. Koliko lahko nekomu pomeni zadnja kava v kavarni, ali pa ogled sončnega zahoda. Vse to bi umirajočim lahko nudili, če bi jim stali sočutno ob strani.
Zagovorniki zakona, ki predvideva samomor na zahtevo, kot enega glavnih argumentov izpostavljajo avtonomijo posameznika, da odloča o svoji smrti. Kramar pa se sprašuje, kje je avtonomija, če za končanje življenja potrebuješ pomoč drugega človeka. »Da ne govorim o pritiskih, kdaj je pa že čas za to. Skrbi me, da bi vplivali na to, da bi se ljudje odločali za predčasno končanje življenja; da to v bistvu ne bi bila njihova volja, ampak bi bila na nek način prisila. In to me zelo skrbi.«
Predlagatelji omenjenega zakona tudi trdijo, da si prizadevajo za dostojanstveno smrt. V društvu Hospic pa so drugačnega mnenja. »Nisem jaz tisti, ki bi lahko sodil, vendar se mi zdi zelo dostojanstvena smrt, ko ob podpori tudi Slovenskega društva Hospic in predvsem svojcev zdržiš do zadnjega diha.«
Pri tem Kramar poudarja veliko vlogo svojcev, ki ob sočutnem spremljanju umirajočega tudi sami dozorevajo. »Kako pomembno je to, vidimo predvsem po veliki hvaležnosti svojcev, ki smo jih tako nagovorili, da so bili ob smrti svoje drage osebe zraven, da smo jih podprli. Seveda je bilo težko, jokali smo z njimi, ampak ta izkušnja je svojce naredila res boljše. Vsak, ki je bil pri smrti zraven, je šel potem v življenje kot boljši človek,« je za naš radio še povedal Jani Kramar.
Slovensko društvo Hospic že od leta 1995 nudi celostno oskrbo umirajočim in njihovim svojcem v času umiranja, ob smrti in tudi po njej. Žal pa je izvzeto iz zakona o dolgotrajni oskrbi. Prepričani so, da bi država delovanje društva morala bolj podpreti in odpreti hiše Hospica v vsakem večjem mestu.
