Tadej Kaube | (foto: NL)
Tadej Kaube: Živel sem kariero, hočem pa živeti svoje življenje
Via positiva Nataša Ličen
Ni vseeno, vse je eno so besede, ki povzemajo zgodbo tudi našega sogovornika v četrkovi popoldanski oddaji. Tadej je bil v svojem poklicu zelo uspešen, veliko časa se mu je posvečal, bil lastnik posebnega frizerskega ateljeja, delal z naravnimi materiali, imel vse več strank in izzivov, potem pa se je odločil za drugačno pot. V njem že od otroštva živi preprosta resnica, da ne obstaja samo to, kar smo se naučili, ampak veliko več. Naučeni smo misliti dualno, presojamo ali je dobro ali slabo, je levo ali desno, takšen način lahko zelo oži pogled in onemogoča širše dojemanje življenja.
Kot smo nastavljeni, tako smo.
V pogovorih s frizerji smo pogosto zelo zaupani
»Stik s frizerjem je običajno res zaupen. Frizer stopa v intimen prostor, približa se nam in posredi je v tem stiku dotik. Morda se zato vzpostavi zaupen odnos. Običajno tudi izberemo frizerja, ki mu zaupamo, se pri njem dobro počutimo in se zato k njemu tudi vračamo.«
Tudi sam sem velikokrat svetoval, bil kot nekakšen terapevt ljudem, spoznal sem, da to mnogi in zelo radi počno, je skorajda nacionalni šport. Radi modrujemo in dajemo nasvete, mislimo, da vemo, kaj bi drugi morali storiti. Vendar težav drugih ne moremo rešiti, rešijo jih lahko le tisti, ki se s težavami soočajo. Spoznal sem, da sem postal žrtev tovrstnega svetovanja. S tem sem hranil le svoj ego. Ne morem svetovati, ker nisem v zgodbi drugega, lahko le podam svojo izkušnjo.«
Vredno je gledati na življenje s pozitivne plati
»Zadal sem si, da bom na življenje gledal s svetle plati. Ko se soočam z novimi situacijami, s katerimi še nimam izkušenj in je morda prisoten strah ali trema, pogledam nanje s svetle plati. Sledim svojim željam, kaj bi rad dosegel, česa bi se rad naučil, kašnih izkušenj si želim in podobno. Včasih sem veliko razmišljal, kaj bi moral narediti, kaj bi lahko naredil bolje, kje nisem naredil prav in podobno. Ne prepuščam življenja, sprejemam ga. V hvaležnosti za vse kar doživljam in mi je dano.«
Na listku, v denarnici ga nosim vedno s seboj, imam napisano, kaj želim doseči in to je moje vodilo, z mislijo na to začnem vsak dan znova, zato je vsak dan zame blagoslov.
»Knjiga »Ni vseeno, vse je eno« je prva od treh, ki sem si jih zadal napisati. Pišem že tretjo. V meni je pogum, imam močno vero v življenje. Verjamem, da se stvari razpletejo, kot se morajo. Izzidejo se na podlagi našega čustvenega stanja. Zato je tako pomembno, kaj čutimo, ker smo s svojimi čustvi kot oddajnik, pritegnemo situacije, podobne našemu čustvenemu stanju. Bodimo iskreni, kajti žal mnogokrat govorimo eno, čutimo drugo. Zakon privlačnosti pa deluje na podlagi naših čustev in čustvenega doživljanja. Lahko govorimo, da smo srečni, vendar če tega v sebi v resnici ne čutimo, le govorimo tako, nas bo zdravje slej ali prej opozorilo na nesoglasje, ki je v nas, lahko privede celo do bolezni.«
Vzamem si tudi ta zaklad – čas zase
»V svojem poklicu sem zelo užival, še vedno rad strižem, toda spoznal sem, da se časovno oddaljujem od družine, davek je bil previsok. Ne glede na to, koliko sem imel dela, sem videl, da izgubljam prioritete, kar je zame življenje, družina. Zato sem začel novo obdobje. Živim svoje življenje, ne živim več le svoje kariere. Vsak dan začnem z mislimi na prioritete, kaj hočem, brez dvomov v to, da hotenega ne morem doseči. Živimo lahko srečno znotraj sebe, ob zavedanju vseh preizkušenj, ki so okrog nas, vem da marsikomu danes ni lahko, toda ne glede na to, me to ne zaustavlja, pomagam če komu lahko in živim radostno, s polno mero, svoje prioritete. Odkar sem zaprl salon si vzamem tudi ta zaklad, čas zase. Ne govorim o brezdelju ali poležavanju, ciljev imam veliko in tem sledim ter delam za njihovo izpolnitev.«
