Stroka za aktivno upravljanje z velikimi zvermi

Pogovor o | 19.05.2023, 13:31 Petra Stopar

Potem ko je Ministrstvo za naravne vire in prostor aprila izdalo dovoljenje za odstrel 230 medvedov, kar je največ do zdaj, stroka ugotavlja, da je edina prava pot aktivno upravljanje z velikimi zvermi, na ravni populacij in s pomočjo znanstvenih metod. Na pristojnem ministrstvu zagotavljajo, da delajo tako v korist človeka kot živali, ki so zavarovane ogrožene vrste. Strinjajo pa se, da je v sistemu prostor za izboljšave.

Da je poseg v populacijo rjavega medveda trenutno edina možna rešitev za preprečevanje nadaljnjih konfliktov s človekom, škode v kmetijstvu ter na premoženju, je že ob izdaji dovoljenja dejal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Dodal je, da je »ministrstvo pred odločitvijo temeljito proučilo vse druge možnosti za preprečevanje konfliktov«. Ker pri tako povečanem številu niti odstranitev z določenega območja s preselitvijo na drugo mesto v naravi in zadrževanje v ujetništvu ne prideta v poštev, je bil med vsemi razpoložljivimi možnostmi izbran odstrel.

Strokovni predlog za izdajo dovoljenja sta pripravila Zavod za gozdove Slovenije in Zavod RS za varstvo narave. Upoštevala sta dodatno ekspertizo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za obdobje 1998 do 2022, pri kateri so sodelovali vodilni raziskovalci medveda v Sloveniji. Po oceni ekspertize je bilo lani spomladi v Sloveniji že skoraj 1100 medvedov. Dr. Klemen Jerina iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil, da se »bomo z letošnjim odvzemom približali številki 800, ki je cilj za obvladljivo sobivanje«. S politiko regulacije populacije medvedov namerava ministrstvo nadaljevati in cilj je, da v prihodnjih letih pridemo na »sprejemljivo« številko, so zapisali na ministrstvu.

Odvzem je selektiven, saj so v dovoljenju natančno določena območja, kjer bo odvzem iz narave dovoljen. Gre za območje med Cerknico, Ložem, Ribnico, Vidmom in Grosupljem, ter Čičerijo in južnimi obronki Ljubljanskega barja. Tam so večje gostote medvedov, posebna pozornost pa je namenjena območjem, kjer so bili zabeleženi konflikti.

Populacijo moramo prilagoditi prehranskim in življenjskim zmogljivostim in na tak način bo v bistvu tudi konfliktov kasneje manj.

Da je treba takrat, kadar imamo tako veliko populacijo, v to področje poseči z odstrelom, je v oddaji Pogovor o na Radiu Ognjišče dejal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač. Naj se 230 sliši še tako visoka številka, sam meni, da ne dosega prirastkom populacije medvedov v slovenskem prostoru, »tako da ta drama okrog tega, ki je prišla tudi z vladne strani, da je treba to odločbo zamrzniti, oziroma da je treba še enkrat narediti nek premislek, se mi zdi, da je na nek način spodbudila lovce k temu, da so v bistvu povečali svoje aktivnosti pri odstrelu«.

To pa predvsem zaradi tega, je dodal Bradač, ker lovci živijo v okolju, kjer prebivajo ljudje na podeželju, ki se srečujejo z medvedi: »Ti pa seveda imajo drugačne občutke in pogosto zahtevajo od lovcev, da bi izvajali odstrel, tudi če tega dovoljenja ne bi bilo. Zato se mi zdi, da je zelo pomembno, da imamo urejene stvari, da na podlagi nekih razumnih dogovorov, ugotovitev, kakšna je populacija, to izvajamo, da so številke jasne, da so razdeljene po določenih bazenih in da se ta populacija zmanjša. Ne moremo v prostor za 15 ljudi, stlačiti 20 ljudi ali celo več, pač prostor je omejen. Populacijo moramo prilagoditi prehranskim in življenjskim zmogljivostim in na tak način bo v bistvu tudi konfliktov kasneje manj in tudi lažje bomo sobivali, zato je na nek način nujno in potrebno, da te stvari izvajamo.«

Po besedah vodje Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove RS Miha Marenčeja se je ob spremljanju populacije medveda izkazalo, da so se v določeni fazi začeli konflikti bistveno povečevati. Zato so sprejeli odločitev, da je »populacija pri številki približno 800 rjavih medvedov v Sloveniji tista, ki bo na nek način zmanjšala težave v sedanjem stanju in zaradi tega bo pač potrebno po vsej verjetnosti na ta način oziroma s tako visokim odstrelom nekaj let nadaljevati, zato da pridemo do tiste številke, ki bo omogočila, recimo temu neko sobivanje oziroma strpnost ljudi, ki pač z medvedom živijo«.

Strinja se s habitatno direktivo, ki varuje določene živalske vrste, a če pogledamo v zgodovino, vidimo, da so bile takrat, ko je bila ta direktiva sprejeta, članice Evropske unije države, ki so imele dobeseno uničeno biodiverziteto. »V trenutku, ko so se uniji pridružile balkanske države, države z vzhodnega prostora, kjer imamo ohranjeno naravo, je habitatna direktiva ostala ista. In to je danes tisto, kar ni korektno,« meni Marenče in zato je po njegovem čas o premisleku o zmanjšanju stopnje zavarovanosti medveda oziroma prilagoditev te direktive. »Zavzemamo se, da bi se upravljalo na nivoju populacij, če govorimo o dinarski populaciji, je to nekaj popolnoma drugega kot neke manjšinske populacije v nekem drugem delu,« je pojasnil.

V trenutku, ko so se uniji pridružile balkanske države, države z vzhodnega prostora, kjer imamo ohranjeno naravo, je habitatna direktiva ostala ista.

K temu pozivajo tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Višji koordinator za področje gozdarstva in obnovljivih virov na KGZS Andrej Andoljšek je povedal, da imajo kmetje na terenu veliko težav. Še posebej zdaj, ko se je začela pašna sezona, imajo težave predvsem z volkovi. »Želimo si hitrejše odzivanje pristojnih služb. Pri volku sicer vemo, da gre za odstrel na podlagi individualnih odločb. A postopek za izdajo tega dovoljenja traja po več mesecev in imamo primere, ko smo dali vlogo za odvzem že v lanskem letu, julija in septembra, pa ti vlogi nista doživeli epiloga, zato si želimo, da bi bila odzivnost pristojnih služb večja, hitrejša, učinkovitejša. Poleg tega želimo, da bi bil tudi odškodninski sistem pravičen. Vemo, da se je v lanskem letu cenik nekoliko spremenil in znižal ravno za tiste kategorije, kjer prihaja do največjih škod, to je pri drobnici, navsezadnje pa bi tudi želeli, da se stopnja zavarovanja volka nekoliko zmanjša po tej direktivi, ker potem bi bilo upravljanje bistveno lažje. Se pravi, da bi se iz priloge 4 k habitatni direktivi volk premaknil v prilogo 5. Še vedno bi bili to zavarovani vrsti, vendar bi se z njimi lahko upravljalo,« je predlagal.

Ekološki visokogorski kmet mag. Stane Bergant je spomnil, da so zahteve kmetov znane že nekaj let in so bile zapisane v temeljnih izhodiščih za upravljanje z velikimi zvermi, ki so bila sprejeta leta 2019. Prva zadeva, ki je po njegovem neizbežna, je conacija ali rajonizacija zveri, ki jo nekatere države EU izvajajo. »Pri nas je nekako osrednje naravno območje pojavljanja zveri jugovzhodna Slovenija, to je štrcelj dinarske populacije. To populacijo bi bilo treba upravljati skupaj z drugimi državami, balkanskimi, s Hrvaško in tako naprej. In vemo, da je ta populacija daleč od ogroženosti. Govorimo o nekaj 1000 osebkih zveri in tukaj so tudi razmere drugačne, so strnjeni gozdovi, strnjena naselja, v ostalem delu Slovenije pa je značilna razpršena gradnja in poseljenost in tukaj ne moremo preprečiti neposrednega stika zveri s človekom in tudi volka s psom in tako naprej. Tu pač stvar ne deluje, posebej pa ne deluje v alpskem prostoru,« je dejal Bergant, ki opozarja, da začenjajo zveri človeka prepoznavati kot plen in se ga ne bojijo več, dokaz za to pa so dogodki v sosednjih državah. »In zdaj, kar se tukaj gor po Gorenjskem dogaja, da se volkovi sprehajajo po vaseh in tako naprej, to enostavno ni sprejemljivo,« je spomnil na nedavni pokol drobnice s strani volka na Bledu. Ob tem poudarja, da sindikat in kmetje niso zato, da se volka iztrebi kot živalsko vrsto, ampak da najdemo možnost, da jo ohranjamo tam, kjer je to mogoče.

Kar se tukaj gor po Gorenjskem dogaja, da se volkovi sprehajajo po vaseh in tako naprej, to enostavno ni sprejemljivo.

Na posvetu, ki ga je pretekli petek pripravilo Ministrstvo za naravne vire in prostor, je bilo podanih kar nekaj rešitev in nastavkov za izboljšanje sistema upravljanja velikih zveri, med drugim prednostna obravnava vlog in pospešitev izplačevanja odškodnin. Kot je v oddaji pojasnila Mateja Blažič z ministrstva, odškodninski sistem deluje, res pa je zahtevkov veliko: »Ker pa gre za proračunska sredstva, mora država kot skrben gospodar paziti, kako s proračunskimi sredstvi dela, zato je postopek za nekoga, ki to opazuje od zunaj, videti kompliciran. Ampak takšne so zahteve, kadar se opravlja s proračunskim denarjem. Mi delamo na tem, da ta sistem pohitrimo, izboljšamo. V primerih, ko pride do večje škode na območjih, kjer to ni bilo pričakovano, te zahtevke celo prednostno obravnavamo. Imamo tudi sistem izdajanja tako imenovanih odločb, tudi ustno odločbo, ki jo izkoristimo v primeru rjavega medveda, kadar ogroža življenje, zdravje in varnost ljudi. Pri volku tega instrumenta do sedaj nismo uporabljali. V Sloveniji nimamo znanega primera, ko bi volk napadel človeka, torej te izjeme, da bi zaradi ogrožanja ljudi lahko posegali v populacijo volka, pač ne moremo izrabiti. Treba je dokazovati, da res pride do resne škode. Potem lahko mi ukrepamo. Se strinjam, da so postopki dolgotrajni v določenih primerih, kajti zavedati se moramo, da gredo ti postopki po zakonu o splošnem upravnem postopku, kjer ima tudi tisti, ki izkaže pravni interes, možnost sodelovanja. To so društva, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave.«

Volk je taka vrsta, pri kateri kvotnega odstrela mi ne moremo dokazati. Torej lahko rešujemo samo od primera do primera.

O možnostih posega v populacijo volka na podoben način kot pri medvedu, za katerega je določen kvotni odstrel, je dejala, da obstajajo sodbe evropskega sodišča, ki tak poseg dopuščajo tudi pri volku. »Vendar je treba poznati biologijo vrste, pri kateri se ukrepa, in za rjavega medveda smo v Sloveniji, kot je bilo že rečeno, tudi preko sodišča uspešno dokazali, da je vrsta v takšnem stanju in tudi biologija vrste takšna, da je tak poseg možen. Pri volku tega ni. Volk je taka vrsta, pri kateri kvotnega odstrela mi ne moremo dokazati. Torej lahko rešujemo samo od primera do primera,« je dejala Blažič.

Celotnemu pogovoru lahko kmalu prisluhnete v podcastu oddaje Pogovor o.