Svobodna iniciativa v s(S)vobodi

Naš pogled | 31.05.2023, 11:36 Marta Jerebič

Naj najprej povem, da ta komentar ni naročen, ne plačan ali karkoli drugega. V zadnjem času sem tudi sama izkusila, kaj pomenijo dolge čakalne vrste v zdravstvu. Za fizioterapijo, ki jo načeloma potrebuješ takoj, sem s stopnjo zelo hitro datum dobila čez tri mesece.

Ker imam sklenjeno še dodatno zavarovanje za preglede pri specialistih, sem na vrsto prišla tako, kot bi šla samoplačniško. Na marsikateri obravnavi na fizioterapiji je potem padla debata o tem, kako malo namenimo za svoje svoje zdravje. In v tistem trenutku, ko te vse boli in ko komaj čakaš, da bi bolečina vsaj nekoliko popustila, se ne moreš drugega kot strinjati. Avtomobilu privoščimo delno ali polno kasko zavarovanje, za hišo morda plačujemo še protipotresno zavarovanje, pa čeprav je zaradi tega zavarovanje še enkrat dražje. Kakšna zavarovanja pa namenimo sebi? Pri človeku je sicer ravno obratno kot pri avtu. Starejša, kot je oseba, večji nabor storitev v košarici zavarovanja potrebuje.

Verjamem, da si nekdo z minimalno plačo ne more privoščiti še dodatnih 12 do 15 evrov na mesec. A za to namreč gre. Za tri škatlice cigaret ali tri litre vina ali dve banjici sladoleda na mesec manj, kar bo že samo po sebi izboljšalo zdravje.

V zadnjih mesecih smo veliko slišali o dopolnilnem zavarovanju, ki naj bi po predlogu koalicije s treh zasebnih zavarovalnic prešlo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V demokraciji je težko razumeti tak monopolni manever. Konkurenca naj bi bila zdrava. Že zato, ker je zavarovalnicam precej mar, kako se porabi njihov denar.

In tudi o tem sem pogosto premišljevala v času fizioterapevtskih obravnav. Po vsakem obisku pri specialistu sem s strani zavarovalnice prejela anketo o zadovoljstvu z opravljeno storitvijo – kako sem zadovoljna s komunikacijo z zavarovalnico, prijaznostjo in strokovnostjo referenta, podobna vprašanja se nanašajo na izvedbo zdravstvene storitve, dogovorjeni termin sprejema in prostor izvajalca. Skratka, si predstavljate, da bi take vprašalnike pošiljal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije po opravljeni storitvi v zdravstvenih domovih in slovenskih bolnišnicah? Da bi morale bolnišnice bolj misliti tudi na kakovost in prijaznost.

Zdajšnji koaliciji, zlasti Levici, pa je bolj mar samo za to, da zavarovanje, in to celo obvezno zavarovanje, krije prekinitve nosečnosti, hormonske terapije in kontracepcijo, medtem ko nam narod izumira.

Če bi bila zares kakšna konkurenca med zavarovalnicami, potem bi bil nabor v košarici storitev opredeljen nekoliko drugače. Zakaj bi omenjeno morali plačevati ljudje, ki se s tem zaradi moralnih zadržkov ne strinjajo, ne uporabljajo ali sploh ne potrebujejo? Ker naj nosečnost ne bi bila bolezen, tu ne moremo govoriti o solidarnosti zdravih z bolnimi, kar je mantra tistih, ki zagovarjajo sedanji način, ko vsi plačujejo enak znesek dopolnilnega zavarovanja.

Skratka, z rešitvijo, ki jo skuša vsiliti koalicija, že zdaj vemo, da se ne bo spremenila dostopnost do zdravstvenih storitev. Zato ni presenetljivo, da namesto tega zavarovalnice beležijo povečano povpraševanje po še dodatnih zavarovanjih, saj je to edini način, da prideš do storitve takoj, ko jo potrebuješ.

Če že zdaj 95 odstotkov ljudi plačuje prostovoljno dopolnilno zavarovanje, potem se visoka večina ljudi vseeno zaveda pomembnosti tega. Zakaj se nam torej ne zaupa malce svobodne iniciative tudi glede košarice v naboru storitev, saj smo vendar v s(S)vobodi?