Kandidatura za Varnostni svet ZN, Cerar: "Ne smemo se pretvarjati, kot da je stvar že dobljena!"

Slovenija | 01.05.2023, 11:32 Marcel Krek

Bližajo se volitve za nestalne sedeže v varnostnem svetu združenih narodov. Te bodo namreč 6. junija. Slovenija zato stopnjuje svoje diplomatske dejavnosti. V zadnjih tednih smo tako spremljali prizadevanja za pridobivanje naklonjenosti predvsem v Afriki. Kljub temu bo morala Slovenija vztrajati pri svojem aktivnem diplomatskem delovanju, saj zmaga v vzhodnoevropski skupini nad tesno rusko zaveznico, Belorusijo ni samoumevna, opozarjajo strokovnjaki.

Slaba zastopanost Slovenije po svetu

V kontekstu ruske vojaške agresije na Ukrajino in podpore uradnega Minska odločitvam Moskve, se zdi, da je Belorusija pod vodstvom diktatorja Aleksandra Lukašenka v boju za nestalni sedež v varnostnem svetu združenih narodov za vzhodno Evropo, za demokratično Slovenijo tekmec po meri. Toda pogled iz Ljubljane je lahko varljiv. OZN namreč ni zgolj Evropa, opozarja nekdanji diplomat Božo Cerar: "Samo glasovi evropskih držav, Evropske unije ali pa naših zaveznikov v NATU ne bodo dovolj. To je nekje 30 glasov, mi pa jih potrebujemo 129. 150 držav članic je, mi pa potrebujemo dve tretjinsko večino. Sama Afrika ima čez 50 glasov. Tu sta še Azija, Latinska Amerika."

Na Brdu pri Kranju je pred dnevi potekala mednarodna konferenca Dan Afrike. Obisk več afriških ministrov je naša država izkoristila tudi za iskanje podpore in naklonjenosti držav črne celine, kjer ima Slovenija predstavništvo zgolj v egiptovskem Kairu. Odprla ga bo še v glavnem kenijskem mestu Adis Abeba, kjer je tudi sedež Afriške unije. Naša država je sicer slabo zastopana tudi v Južni Ameriki, Aziji in Oceaniji, kar pred glasovanjem v OZN ni najboljša popotnica.

Imamo še nekaj tednov do glasovanja. Treba se bo nekako potruditi tako doma, kot pač v posameznih delih sveta in pa seveda še predvsem na sedežu OZN v New Yorku. Tam je pa pravzaprav tisto, kjer se zadeve dogovarjajo v zadnjih minutah, v zadnjih trenutkih.

Cerar zato poudarja pomen nadaljnjega trdega dela Slovenije pri pridobivanju glasov. Slovenija je sicer leta 1998 že imela nestalni sedež v varnostnem svetu združenih narodov, a Slovenija takrat še ni bila članica Evropske unije in zveze NATO, kar danes je. Cerar meni, da to lahko predstavlja določeno oviro pri iskanju podpore, predvsem na globalnem jugu, torej pri državah v razvoju. Po njegovih besedah namreč ta del sveta zahodu pogosto očita dvojne standarde, "Ni še pozabljeno vprašanje kolonializma, sebičnost in tako naprej. Tega se je treba zavedati, pogledati, kaj se da narediti, da se mogoče te napačne predstave popravijo ali pa vendarle prizna, da vse ni tako, kot bi moralo biti in povedati, da se bomo nekje skušali po svojih močeh znotraj zahoda prizadevati, da se stvari nekako popravijo," poudarja Cerar.

Zdi se mi, da bi bilo to kar precejšnje presenečenje, seveda za nas neprijeten dogodek, če v tej kandidaturi ne bi uspeli. Mislim pa, da zna biti rezultat precej tesen.

V pridobivanje glasov vključiti vsa razpoložljiva sredstva

Cerar opozarja, da pri kandidaturi ne gre za projekt ministrstva za zunanje zadeve, ampak za državni projekt, ki mora presegati domače politične delitve. Obžaluje, da naša država v tej tekmi ni mobilizirala vseh razpoložljivih sil. Moti ga, da v zbiranje glasov nista vključena nekdanja predsednika republike, Borut Pahor in Danilo Türk. V prizadevanja bi nekdanji diplomat vključil tudi opozicijo, ki je v prejšnjem mandatu, ko je ta vodila vlado, predsedovala svetu Evropske unije in ima pomembno izkušnjo delovanja v zunanji politiki. »Imamo še nekaj tednov do glasovanja. Treba se bo nekako potruditi tako doma, kot pač v posameznih delih sveta in pa seveda še predvsem na sedežu OZN v New Yorku. Tam je pa pravzaprav tisto, kjer se zadeve dogovarjajo v zadnjih minutah, v zadnjih trenutkih.«

Kandidira Slovenija. Kandidira naša država. Tukaj mora priti do izraza celovita, enotna podpora in enoten napor vseh. Od predsednika države navzdol.

Tesen izid?

Naša država je bila sicer kot članica NATA in EU v drugem poskusu leta 2005 že neuspešna. Takrat proti Azerbajdžanu. Nekdanji slovenski diplomat je tako previden optimist glede možnosti Slovenije, da tokrat vendarle zasede želeni sedež: »Zdi se mi, da bi bilo to kar precejšnje presenečenje, seveda za nas neprijeten dogodek, če v tej kandidaturi ne bi uspeli. Mislim pa, da zna biti rezultat precej tesen,« je sklenil nekdanji diplomat, Božo Cerar, ki opozarja, da tekme ne smemo dojemati, kot že vnaprej dobljene.