V državnem zboru ob interpelaciji pestra razprava
Novice | 19.04.2023, 18:17 Alen Salihović Slovenska tiskovna agencija
Državni zbor bo danes predvidoma do poznega večera zasedal na temo danes obravnava interpelacijo o delu vlade Roberta Goloba. Predsednik SDS Janez Janša je v obrazložitvi dejal, da je bilo na začetku mandata slišati velike besede o reformah, po skoraj letu dni pa je na mizi zgolj reforma časovnic. Premier Golob pa je prvi del nastopa izkoristil za kritiko Janševe vlade, čeprav to ni točka dnevnega reda.
Janša: Od napovedanih reform vlade ostala le še reforma časovnic
Predsednik SDS Janez Janša je najprej spregovoril o pomenu osamosvojitve Slovenije. »Kadarkoli upravljavci države zaidejo stran od vrednot, na podlagi katerih je država nastala, družba zaide v krizo in ta kriza slej ko prej stvari poravna. Slovenija je danes globoko v tej krizi. V krizi vrednot, ki je najnevarnejša in ki generira tudi mnoge druge,« je dejal.
Opozoril je, da je aktualna vlada ob začetku mandata »obljubila vse mogoče«, a se je najprej lotila ukinjanja urada za demografijo, Muzeja slovenske osamosvojitve in sprejemanja zakona, s katerim se je odpravila vrsta protibirokratskih ukrepov iz prejšnjega mandata.
Ob začetku mandata je bilo po njegovih besedah slišati velike besede o reformah. »Praktično ni bilo dneva, da vlada ne bi najavila kakšne reforme«, po skoraj enem letu pa ugotavljajo, da je »od vseh teh reform na mizi ostala zgolj reforma časovnic, iz dneva v dan se prelagajo roki in datumi, v katerih naj bi bile te visokoleteče reforme vsaj začete«.
.@JJansaSDS: Imamo predsednika vlade, ki zavaja in niti tega ne ve, kakšna je inflacija v državi.👇👇👇 pic.twitter.com/REO2AY8Cz1
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) April 19, 2023
Od zdravstvene reforme smo doslej po njegovih besedah dočakali le ukinitev urada za referenčne cene, ki je omogočal, da se cene nabav v zdravstvu primerjajo in da se na podlagi tega prepreči korupcija. Predlagana novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa po njegovih besedah dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne ukinja, pač pa ga podržavlja. »To je vse, kar imamo zaenkrat na mizi od zdravstvenih reform, ob tem, da se srečujemo z veliko krizo v določenem delu primarnega zdravstva,« je dodal.
Dočakali smo klasične centralistične popadke
Ob začetku vladnega mandata je bilo slišati tudi »visokoleteče besede«, kako se bo življenje ljudi izboljšalo ter kako se bodo zagotovili enaki pogoji za življenje in razvoj po državi. »Namesto tega smo dočakali klasične centralistične popadke,« je dejal in vladi očital ukinjanje projektov, ki so predvsem s pomočjo sredstev iz evropskih skladov dejansko omogočali hitrejši razvoj celotne države.
Vlada je po njegovih besedah najavljala tudi boljši dostop do javnih storitev, a je bil eden prvih ukrepov zakon, ki ga je pripravila civilna družba, s katerim se je »brisalo, kar se je dalo brisati«, vrnila pa se je vrsta birokratskih ovir, ki jih je prejšnja vlada odpravila.
Vlada sredi mandata ukinja mandat
Janša je spomnil, da se je že pred nastopom vlade Roberta Goloba slišalo ogromno očitkov o kadrovskih čistkah v času njegove vlade. A je bila takoj vložena novela zakona o Radioteleviziji Slovenija, s katero se članom programskega sveta »sredi mandata ukinja mandat«. Kot je dodal, je v parlamentarnem postopku tudi novela zakona o zavodih, ki po njegovem mnenju omogoča, da se mandati v javnih zavodih prekinejo ne glede na razloge.
V prejšnjem mandatu so se pojavljali tudi očitki vladi pod njegovim vodstvom o pritiskih na pravosodje, »te dni pa spremljamo stampedo pritiskov celo na ustavno sodišče«. Kot je dejal, je Golobova vlada napovedovala boj proti korupciji in kriminaliteti, doživeli pa smo zamenjavo ministrice za notranje zadeve in generalnega direktorja policije, »ker nista bila dovolj brutalna pri čistkah v policiji«.
Eden največjih paradoksov te vlade pa so po njegovih besedah obljube o davčni reformi. »Najavljalo se je vse živo, potem pa pride Golob in reče, da ne bo izvedena tako, kot je bila obljubljena,« je kritičen Janša.
Spodnje vprašanje je pretežko za našo @vladaRS.
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) April 19, 2023
Kako je možno, če se večina vsote nekih izdelkov poceni, pa samo manjšina podraži, kako je možno, da je skupna vsota za 20% večja?
Nasmeh @JJansaSDS na koncu videa je dovolj zgovoren. 👇👇👇 pic.twitter.com/z7tkPtTK2e
Vlada sprejema ukrepe za zatiranje slovenskega kmeta
V zadnjem letu smo po njegovih besedah dobili tudi vrsto predlogov in ukrepov »za zatiranje slovenskega kmeta«. Kot zadnji tak poskus je izpostavil predlog novele zakona o zaščiti živali, s katerim se »spet vzpostavlja neka socialistična aktivistična milica za nadzor kulakov«.
Glede očitkov, ki so jih slišali glede vložene interpelacije, pa je spomnil, da je v času prejšnje vlade tedanja opozicija vložila deset interpelacij. Kot je še poudaril, SDS interpelacije zoper vlado ni vložila kot konstruktivno nezaupnico, pač pa vladi ponujajo priložnost, »da se mogoče malo bolj realno pogleda v ogledalo, da vidi, kje je v tem polju paradoksov in dejansko začne delati v skladu z obljubami, ki so bile dane na začetku mandata,« je še izpostavil Janša.
Golob: Interpelacija priložnost, da do ljudi pride resnica o delu vlade
Premier Robert Golob je interpelacijo, ki jo je zoper delo vlade vložila SDS, v današnjem odgovoru na seji DZ označil za priložnost, da bodo lahko predstavili resnico o delu vlade. Ta namreč ne pride do ljudi tudi zato, ker so po njegovih besedah nekateri mediji ugrabljeni ter ker nekateri ves čas zavajajo in ustrahujejo.
Golob je SDS očital, da so ob začetku mandata blokirali delo DZ in vlade z vlaganjem zakonov, nato pa referendumskih pobud. V dokaz uspešnosti dela vlade je nanizal vrsto podatkov, med drugim o ceni električne energije, nafte in bencina, inflaciji, brezposelnosti, pa tudi sprejete odločitve na davčnem in zdravstvenem področju.
Sicer pa se je uvodoma zahvalil SDS in njenemu predsedniku Janezu Janši, ki je po njegovih besedah spomnil na vse tisto, čemur so ljudje pred letom dni rekli ne.
Premier 🇸🇮 dr. Robert Golob: "V interpelaciji je 60 % teksta namenjeno muzeju osamosvojitve, 2 % pa zdravstvu. To pove vse o prioritetah ene stranke. Pri nas je vrstni red obrnjen. Osamosvojitev nikoli ni bila projekt ene stranke. Zato je uspela." pic.twitter.com/IptxQmjuuC
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 19, 2023
V koaliciji prepričani v uspešnost dela vlade
V koalicijskih poslanskih skupinah, Svobodi, SD in Levici, zavračajo očitke iz interpelacije. Vlada je njihovem prepričanju uspešna in vredna zaupanja, predlagateljem pa očitajo, da vsebina interpelacije ne temelji na dejstvih in pomeni zlorabo tega instituta.
V Svobodi med drugim na očitke predlagateljev interpelacije o neizpolnjenih obljubah o zdravstveni reformi odgovarjajo, da je vlada že z dosedanjimi ukrepi dokazala, da ne namerava ostati le pri obljubah, temveč bo reformo izpeljala.
V SD so izpostavili dosežke ministrov iz njihove kvote, ki po njihovem mnenju delajo uspešno in uresničujejo svojo zaprisego.
Tudi v Levici podarjajo odločenost vlade, da izpelje zdravstveno reformo, izpostavljajo pa tudi urejanje področja dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike.
Opozicija v razpravi o interpelaciji ostra do dela Golobove vlade
V opozicijskih poslanskih skupinah SDS in NSi so v razpravi o interpelaciji vlade Roberta Goloba kritični do njenega dela, med drugim ji očitajo neuspešnost zdravstvene in ostalih napovedanih reform. V SDS so ob tem napovedali, da bodo pripravili sklepe, ki bi vladi naložili odpravo nezakonitih stanj ter prenehanje protiustavnega delovanja.
Muzej slovenske osamosvojitve je prejšnja vlada ustanovila z namenom ohranjanja in preučevanja kulturne dediščine, vezane na osamosvojitev, je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejal poslanec SDS Franc Breznik. Trenutna vlada pa je muzej skupaj z muzejem novejše zgodovine združila v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. SDS nasprotuje, da v imenu muzeja ni več besede osamosvojitev, združitev pa da »predstavlja zgodovinski izbris in zgodovinsko napako«.
V poslanski skupini NSi pa vladi očitajo kulturni boj. »Ta vlada je po našem mnenju zamudila priložnost, da pomiri politične in družbene konflikte,« je povedal poslanec Janez Cigler Kralj. Dodal je, da je simbol tega tudi ukinitev muzeja slovenske osamosvojitve. Menijo, da ministrstvo za kulturo ob ukinitvi ni predstavilo resne vizije razvoja novega muzeja. »To gre v največjo škodo vrednotam slovenske osamosvojitve, saj nimamo več namenskega prostora, kjer bi se sistematično in centralizirano zbirali ter predstavljali zgodovinski viri iz tega zelo dragocenega obdobja,« so prepričani.