Radio Ognjišče
Slavi KoširSlavi Košir
Marko ZupanMarko Zupan
Helena KrižnikHelena Križnik
p. dr. Peter Lah (foto: osebni arhiv)
p. dr. Peter Lah | (foto: osebni arhiv)

Spravi meč v nožnico

Komentar tedna Peter Lah

Pretekli teden je name močan vtis naredila naslovnica ameriškega časopisa. Fotografija kaže žensko srednjih let, našminkano in oblečeno po modi mitskega srednjega razreda, pred sodiščem v New Yorku, ko ognjevito pridiga skupini somišljenikov. Tudi ti so belci, spodnji srednji razred, zaviti v kričeče trobojnice, polepljeni z napisi Trump in MAGA.

Omenjena gospa med psovkami in grožnjami očita sodnikom in tožilcem, da so se spravili nad nedolžnega človeka, ko so poklicali na zagovor tamkajšnjega milijarderja in bivšega predsednika države. Pisana množica ploska. Dotični nekaj ur pozneje izjavi, da je Ameriko vrag vzel, če se mora on zagovarjati zaradi poneverbe poslovnih dokumentov.

Bogataša iz New Yorka in nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike so obtožili poneverbe poslovnih dokumentov, pri čemer je otežujoča okoliščina, da se je to dogajalo v kontekstu predvolilnega boja. Resnicoljubnost in transparentnost sta temeljni vrednoti v vsakem poštenem političnem in gospodarskem sistemu. Ko ni več razlike med resnico in lažjo, se civilizacija sesuje v prah. Kjer laž in zavajanje nista preganjani, tam umre pravica in zavlada volja močnejšega.

Človek bi torej pričakoval, da bo državni tožilec požel hvalo in odobravanje, ker se je odločil, da bo zaščitil temelje naše civilizacije, to je, zaupanje v pravo, poštenje in resnico. Dogaja pa se nekaj drugega. Nekateri ljudje tožilca res hvalijo, čeprav bolj zato, ker imajo Trumpa v želodcu. Bolj glasni so tisti, ki tožilca in sodnika kritizirajo, ju obdajajo s psovkami in jima celo grozijo—pa ne zato, ker bi slabo opravljala svoje delo, ampak zato, ker sta si upala dotakniti njihovega idola.

Problematičnost dogajanja ni v tem, da nekaj sto ljudi javno protestira na ulicah ameriškega velemesta. Problem sta fanatičnost in prostaškost. Fanatičnost, ki se kaže v tem, da poslanka v parlamentu najstarejše demokracije pred sodiščem kriči, da je obtoženi nedolžen, in to še predno je vedela, česa je sploh obtožen. Zanjo je nedolžen, ne glede na to, kaj je storil! Slaba četrtina državljanov ji pri tem bolj ali manj naglas kima. Kaj nam pove njihovo ravnanje? Da se vračamo na raven plemena, kjer je človek kriv, če nam ni všeč, in nedolžen, če je eden od nas. Ni pomembno, kaj je storil.

Kaj nam pove njihovo ravnanje? Da se vračamo na raven plemena, kjer je človek kriv, če nam ni všeč, in nedolžen, če je eden od nas. Ni pomembno, kaj je storil.

Demokracijo lahko definiramo kot nenasilno razreševanje konfliktov, kjer neodvisne inštitucije na osnovi dejstev in dokazov raziščejo, ali je človek ravnal zakonito ali ne. V Ameriki, tisti z veliko začetnico in tisti z malo, to je v naši globalni vasi, dejstva niso več pomembna. Naš človek ne more biti kriv, ne glede na to, kaj je storil. Mar se ni nekdanji predsednik sam pohvalil, da ne bi izgubil nobenega privrženca, četudi bi sredi belega dne v centru New Yorka ustrelil nedolžnega pešca? Pri sebi in pri svojih vse opravičimo, proti nadležnemu nasprotniku pa je dovoljeno uporabiti vsa sredstva, vključno z žalitvijo in grožnjo.

Danes v cerkvi poslušamo podobno zgodbo. Tako kot v pravkar opisanem primeru tudi v pasijonu nastopajo sodnik, tožniki in množica. Za trenutek pozabimo na karakterje in se posvetimo načinu njihovega ravnanja. Sodnik Poncij Pilat sodnik ravna razumno. Zanimajo ga dejstva: kaj je ta človek takega storil, da zasluži smrt? Bolj ko Pilat zahteva dejstva, bolj tožniki in drhal na ulici kričijo. Ko jim podkupljeni provokator v uho prišepne Barabovo ime, drug za drugim začnejo ponavljati, vedno glasneje: Hočemo Baraba! Pa kaj zato, če je razbojnik in ubijalec! On je naš, on se bori proti Rimljanom in njihovim sodelavcem! Saj ni važno, ali je Jezus kaj slabega storil ali ne—na križ z njim, sam je kriv, zakaj pa je dražil oblast!

Zaradi ljubega miru je Pilat je popustil. Ljudje so dobili Baraba ter njegovo plačilo. Njihovi vnuki so v cunjah sedeli na osmojenih ruševinah.

Mi smo na isti poti v katastrofo, če jih posnemamo. Vsakič, ko se požvižgamo na dejstva, na resnico, se odločimo za Baraba. Vsakič, ko se prepustimo nizkotnim in nasilnim čustvom, obsodimo na smrt Jezusa. Ne bodimo kot drhal. Ko stojimo pod Jezusovim križem, se odpovejmo glasnikom prostaštva, nizkotnosti in nasilja. Naša ušesa naj bodo odprta samo za besede, ki jih je Odrešenik naslovil na svoje učence v zadnjih urah pred trpljenjemi: Radi se imejte. Dobro mislite drug o drugem. Išči resnico. Spravi meč v nožnico, ne bodi nasilen.

Radi se imejte. Dobro mislite drug o drugem. Išči resnico. Spravi meč v nožnico, ne bodi nasilen.

Komentar tedna
Castillo Ramos iz Barcelone julija 2022 žrtev skupinske spolne zlorabe s strani migrantov (photo: x.com /Zajem zaslona) Castillo Ramos iz Barcelone julija 2022 žrtev skupinske spolne zlorabe s strani migrantov (photo: x.com /Zajem zaslona)

Španija: Mlado dekle bodo danes evtanazirali

Medtem ko predlagatelji zakona o asistiranem samomoru v Sloveniji ne priznajo poraza na referendumu in ga bodo poskušali razveljaviti ustavnem sodišču, potem ko jim to ni uspelo pri državni ...

Križev pot na Rožnik (photo: Jakob Debevec) Križev pot na Rožnik (photo: Jakob Debevec)

Študentski križev pot na Rožnik

V sklopu študentskih maš, ki vsako sredo potekajo pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani, je sinoči potekal križev pot na Rožnik, na katerem se je zbralo nekaj sto mladih.

s. Romana Kocjančič (photo: Izidor Šček) s. Romana Kocjančič (photo: Izidor Šček)

Gospod mi je dal … večno življenje

Osrednji nagovor za šesti dan radijskega misijona je pripravila s. Romana Kocjančič, frančiškanka Marijina misijonarka, ki še s štirimi sestrami živi v mednarodni skupnosti na Mirju v Ljubljani. ...

br. Štefan Kožuh (photo: Izidor Šček) br. Štefan Kožuh (photo: Izidor Šček)

Gospod mi je dal ... mir

V petem dnevu Radijskega misijona je br. Štefan Kožuh spregovoril iz Cortone, kraja, kjer je sveti Frančišek večkrat preživljal poglobljene molitvene trenutke in morda začel pisati svojo oporoko. ...

Nadškof Martin Kmetec (photo: Izidor Šček) Nadškof Martin Kmetec (photo: Izidor Šček)

Gospodu dam

Na sklepni dan radijskega misijona je bil gost osrednjega pogovora nadškof in metropolit v Izmirju pater Martin Kmetec, ki je ob mislih svetega Frančiška spregovoril o tem, kaj človek lahko da ...

Avdio player - naslovnica