Suša | (foto: Pexels)
Nas čaka še eno sušno poletje?
Slovenija Andrej Šinko
Letošnja zima je bila ena toplejših, posebno tveganje za poletje pa predstavlja tudi nizka snežna odeja v alpskem svetu, saj bo zaradi nje najverjetneje bolj sušno tudi poletje. Države so v preteklem obdobju premalo storile za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, prav tako pa ni bilo pomembnejših ukrepov za prilagoditev na bolj sušna poletja.
Spremembe hidrološkega cikla
Podnebne spremembe se po besedah klimatologinje dr. Lučke Kajfež Bogataj odražajo v spremembi hidrološkega cikla. Zato se bo treba navaditi na toplejše zime z manj padavinami, podobne kot je bila letošnja. »Tudi jesen je bila relativno sušna. Tako, da nekih zalog vode v rekah ne moremo pričakovati niti zdaj niti spomladi. To v določenih pokrajinah v severni Italiji vzbuja že resne skrbi.«
Manjši pretok v rekah negativno vpliva tudi na delovanje hidroelektrarn, prav tako je manj zalog za namakanja. Kajfež Bogatajeva je pojasnila, da v Sloveniji večinoma nismo navajeni varčevanja z vodo, saj za omenjeno v preteklosti ni bilo posebnih potreb.
Glavna onesnaževalca na bojnih okopih
Se pa te kažejo zlasti pri skupnem ukrepanju v zvezi z omejevanjem segrevanja ozračja, kjer je nujno mednarodno sodelovanje, a smo priče prav obratnim procesom kot bi si jih želeli. »Namesto, da bi Kitajska in Združene države Amerike kot glavna onesnaževalca sodelovala, delala skupne programe, se ustvarjajo neki bojni okopi,« opozarja Kajfež Bogatajeva in dodaja, da razmere dodatno poslabšuje tudi vojna v Ukrajini.
Rusija, ki je pomembni igralec na področju fosilne energije, pa tudi Evropska unija trenutno nista osredotočena na zmanjšanje izpustov. »Nenazadnje je osredotočena na energijski problem, vojna pa je razgalila, kako slabo je Evropa bila pripravljena na svoj zeleni prehod,« je dejala sogovornica in dodala, da politične okoliščine ne gredo v prid tega, da bi omejili globalno segrevanje.
Tudi jesen je bila relativno sušna. Tako, da nekih zalog vode v rekah ne moremo pričakovati niti zdaj niti spomladi. To v določenih pokrajinah v severni Italiji vzbuja že resne skrbi.
Problem je odnos do tretjih držav
Problem pa je tudi odnos razvitega sveta do tretjih držav, saj bi njihov razvoj moral temeljiti na modernih tehnologijah. »Pogosto se pomoč razvitih držav do nerazvitih kaže na način, da zastarele tehnologije poskušamo prodati tja dol, pod firmo pomoči.«
Evropska unija želi sicer z letom 2035 prenehati izdelovati avtomobile z notranjim zgorevanjem, a so se temu uprle nekatere države, katerih gospodarstva temeljijo na avtomobilski industriji, med njimi tudi Nemčija.
Kajfež Bogatajeva je v zvezi s tem dejala, da pri prehodu na električna vozila ni ključen zgolj prehod, ampak tudi na kakšen način se bo spremenila mobilnost. Koliko bolj se bo uporabljal javni prevoz in koliko manj avtomobilov bo na cestah.
Prisluhnite celotnemu pogovoru z dr. Lučko Kajfež Bogataj.
