Grkokatoliški duhovnik: V srcu nosim bolečino svojega naroda

Novice 25. 02. 2023, 21:21 Robert Božič

Te dni, ko mineva leto dni vojne v Ukrajini, smo še tesneje povezani v molitvi za mir, za vse ljudi, ki v Ukrajini trpijo. Včeraj smo se prek spleta lahko pridružili molitvi križevega pota ob pobudi Karitas, ki so jo poimenovali 366. postaja. Slovesna arhierejska liturgija vzhodnega obreda s prošnjo za mir pa je včeraj potekala v Zagrebu.

Pri tamkajšnjem bogoslužju je sodeloval tudi grkokatoliški duhovnik iz Metlike, Ivan Skalivskyi, ki je bil rojen v Ukrajini. Kot duhovnik pripada grkokatoliški križevski škofiji, čeprav deluje tudi na ozemlju novomeške škofije. Z njim se je ob obletnici vojne pogovarjal Alen Salihović.

Eno leto grozot, pa vseeno leto trdega upora ukrajinskega naroda, vas je to presenetilo gospod Skalivski?

Seveda, celo leto je bilo zelo težko, veliko preizkušenj veliko borbe in bitke za življenje, za življenje telesno in duhovno.

V tem letu smo lahko videli ves pogum in vero, pa tudi moč ukrajinskega naroda kot takšnega, pa tudi vseh drugih narodov, ki so pomagali, ki so sodelovali v tem težkem času, še posebej težkem času za ukrajinski narod.

Kako pa gledate na solidarnostjo Slovenije?

Slovencem in Slovenkam bi se prisrčno zahvalil za vso pomoč in podporo v celem celem letu, tako finančno, duhovno, pa tudi moralno in celo politično podporo, ki jo daje politična struktura Republike Slovenije, pa tudi humanitarno pomoč. Še posebej bi se rad zahvalil za humanitarno pomoč, ki jo je dala Slovenija za ukrajinski narod.

Imate sami še koga v Ukrajini, ste z njimi v stiku, kakšno je vzdušje?

Nekaj minut nazaj sem govoril z mamo. Vsi so doma. Slišim se s prijatelji in prijateljicami, z duhovniki pa tudi nekaterimi škofi, tako grkokatoliškimi, kot tudi pravoslavni. Težko, zelo težko sprejemajo, da je že eno leto te težke borbe.

Kako pomembna je molitev v tem času? Se pogosto zbirate ob liturgiji vzhodnega obreda?

Večkrat mesečno se zberemo pri bogoslužju, tako v Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem, na celotnem območju Križevske grškokatoliške škofije. Zbiramo se, da skupaj molimo, da prosimo Boga, da prinese svoj mir, da prinese svojo pravičnost v ta svet in še posebej v to situacijo, v vojno situacijo v Ukrajini.

Pri molitvi se nam pridružijo tudi katoliki, pa tudi pravoslavni in vsi skupaj molimo za pravičen mir, da se bo nehalo to, kar se dogaja v Ukrajini, vse te grozne stvari.

Ste morebiti obiskali tudi begunce iz Ukrajine, ki so tukaj v Sloveniji? Po nekaterih ocenah naj bi jih bilo med 8 in 9 tisoč. Ste se s katerimi srečali?

Večkrat sem se srečal z begunci iz Ukrajine. Po celi Sloveniji, od Kopra, do Maribora, od Ljubljane, do Novega mesta. In tako naprej. Večkrat smo se srečali, imeli maše, se pogovarjali.

Nekateri prosijo za humanitarno pomoč, nekaj družin je prosilo za sveto pismo v ukrajinščini, ker ga, ko so bežali pred vojno, niso vzeli s seboj... Tako da bi se prisrčno zahvalil vsej Sloveniji, pa še posebej svetopisemski družbi Slovenije, ki je poskrbela za sveto pismo v ukrajinščini, za begunce, ki so zdaj trenutno v Sloveniji.