Na Brezjah odslej redne svete maše za bolnike z rakom
Cerkev na Slovenskem | 01.02.2023, 13:46 Petra Stopar
V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah bo v soboto, 4. februarja, ob 16. uri sveta maša za bolnike z rakom ter njihove svojce in prijatelje. Daroval jo bo ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, nato pa bo romarje blagoslovil z relikvijami svetega p. Leopolda Mandića, ki je od leta 2020 tudi zavetnik onkoloških bolnikov.
SVETE MAŠE
Od februarja 2023 bodo v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah praviloma vsak drugi petek v mesecu svete maše v podporo bolnikom z rakom in njihovim bližnjim in na čast sv. Leopoldu Mandiću. Vsakokratni datumi in ure svetih maš bodo objavljeni v verskem tedniku Družina, na Radiu Ognjišče ter na spletnem mestu svetišča Marije Pomagaj Brezje marija.si.
Zakaj sv. Leopold Mandić?
Kongregacija za bogoslužje in zakramente je sv. p. Leopolda Mandića leta 2020, na svetovni dan bolnikov, ki ga obeležujemo na god Lurške Matere Božje 11. februarja, proglasila za zavetnika in priprošnjika bolnikov z rakom. Znan je sicer predvsem kot neutruden in sočuten spovednik, so zapisali v Tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference. Pred patrovo spovedno celico se je vedno vila dolga vrsta ljudi, ki jih je pritegnila dobrota in ponižna modrost glasnika Božje ljubezni. Za vsakogar je našel pravo besedo, nasvet in tolažbo. 16. oktobra 1983 ga je papež Janez Pavel II. kot izrednega spovednika in junaškega služabnika sprave grešnikov z Bogom razglasil za svetnika. P. Mandić je bil vse življenje bolehen. V zadnjih letih življenja se je številnim bremenom bolezni pridružil tudi rak na požiralniku. Kmalu po njegovi smrti so se na njegovem grobu začela dogajati čudežna ozdravljenja.
Od kod pobuda za redna bogoslužja v Sloveniji?
Redna bogoslužja za onkološke bolnike in njihove svojce potekajo že zadnji dve leti v Rimu v cerkvi Marije tolažnice, kjer je tudi stranski oltar sv. Leopolda Mandića. Vedno temu bogoslužju sledi blagoslov z relikvijami tega svetnika, sta v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji na Radiu Ognjišče povedala odvetnica Mateja Maček in Tomaž Kunstelj, nekdanji veleposlanik RS v Rimu, čigar soproga Tea Kunstelj je lansko leto zbolela za rakom. V sklopu delovanja med soprogami diplomatov je pol leta pred odhodom v Slovenijo po naključju obiskala omenjeno cerkev v Rimu blizu rimskega foruma, a se takrat ni zavedala, da se v njej že razvija bolezen. Po prihodu v domovino pa so preiskave pokazale, da ima raka na trebušni slinavki.
Ta bogoslužja so vedno namenjena tako bolnikom kot svojcem in prijateljem, kar pomeni, da pomoč, bližino, tolažbo, upanje, zaupanje potrebujejo ne samo bolniki, ampak dostikrat bolj tisti, ki so njihovi bližnji.
Takoj zatem, pred koncem avgusta lani, so se njeni prijatelji in svojci združili v molitveno skupino in začeli redno moliti rožni venec preko spletne aplikacije Zoom. »Ko sem novembra lani šel še za par dni v Rim, me je prosila, naj grem v to cerkev in če je le mogoče, naj bom pri maši tisti petek zvečer. Veliko sva se pogovarjala o tem in ta podoba blagoslova z relikvijami svetega Leopolda Mandića ji ni izginila izpred oči. Ta bogoslužja so vedno namenjena tako bolnikom kot svojcem in prijateljem, kar pomeni, da pomoč, bližino, tolažbo, upanje, zaupanje potrebujejo ne samo bolniki, ampak dostikrat bolj tisti, ki so njihovi bližnji, ker vsem se na nek način podre svet. In ko se je svet na glavo obrnil tudi nam, je pravzaprav Tea videla eno priložnost, da v Cerkvi na Slovenskem zraste še ena pobožnost, ker za zdaj so te pobožnosti v Italiji, vem, da jih pripravljajo na Hrvaškem, in smo rekli, zakaj pa ne bi tudi v Sloveniji onkološki bolniki dobili znotraj Cerkve možnost, da so v molitvi povezani,« je povedal Kunstelj.
Čez nekaj časa je obiskal ljubljanskega nadškofa, ki mu je bila pobuda za redne svete maše všeč, o tem se je Kunstelj pogovarjal tudi z rektorjem narodnega svetišča na Brezjah p. Robertom Bahčičem. »Najbolj pomembno je, da onkološki bolniki, njihovi družinski člani in prijatelji tudi v Sloveniji dobijo možnost povezovanja, ker se mi zdi, da je eden največjih problemov te bolezni skoraj na nek način stigma. Marsikdo o tem ne želi govoriti, marsikdo se znajde v taki stiski, da ostane sam, lahko pa iz lastne izkušnje povem, da so molitev, povezanost, molitvena podpora in prijateljska bližina potrebne, ne samo zato, da pride do ozdravljenja, ampak predvsem, da vse to bistveno lažje prenašaš. In to velja spet tako za bolnike kot za za svojce,« je še prepričan sogovornik.