»Staro leto je minulo, novo vam naznanjamo«
Oddaje | 03.01.2023, 12:55 Vesna Sever Borovnik
Poslovili smo se od starega leta in vkorakali v novo, polni dobrih želja za zdravje, srečo in „dušni“ mir. Vse to vam želim v letu 2023 in vas tudi vnaprej lepo vabim k poslušanju oddaj o slovenski ljudski glasbi. Te bodo v novem letu še naprej na sporedu vsak ponedeljek ob 21. uri in v ponovitvah ob torkih ob 2. uri zjutraj.
V prvi oddaji komaj rojenega leta so se oglašale novoletne in trikraljevske kolednice. Obisk novoletnih kolednikov naj bi k hiši prinesel srečo, zdravje in blaginjo, vljudnost pa terja, da so v zahvalo obdarovani. Po izročilu so za dar navadno jajca, klobase, suho sadje, pijača, tudi denar. Ponekod so voščilo v pesemski obliki le govorili, drugod pa so novoletne kolednice peli. Koledniki so prihajali na staro leto zvečer ali na novo leto zgodaj zjutraj.
Novoletne kolednice so zapeli:
- Fantje od Male Nedelje (Kulturno društvo Anton Krempl Mala Nedelja)
- pevci Prešmentani faloti iz Stoperc
- pevke Akademske folklorne skupine France Marolt
- pevke Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice
- pevska skupina Katice
Trikraljevsko koledovanje ima v evropskem izročilu dve obliki: ena je igrani prizor poklonitve Modrih, druga pa pevski nastop v tri kralje oblečenih kolednikov, z zvezdo ali brez nje. Ponekod je bilo za trikraljevsko koledovanje uporabljeno isto besedilo kakor za novoletno, morda z majhno spremembo, toliko da je omenjen praznik. Naslonitev na starejše božično-novoletno koledovanje kažejo besedila, ki poročajo tako o Jezusovem rojstvu v Betlehemu kakor o poklonitvi treh kraljev. Kot vsi koledniki, tudi trikraljevski, izražajo dobre želje.
V oddaji smo slišali trikraljevske kolednice s Koroške, ljudske pevce Kopači iz Podlehnika in ljudske pevce iz Lancove vasi. Predvajali smo tudi odlomke obhodov trikraljevskih kolednikov iz Župnije Ljubljana Vič.
PEVCI ZAPOJTE, GODCI ZAGODTE
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.