Goran Novković o tem, ali se nam zaradi zviševanja plač lahko zgodi še en, večji val inflacije?

Slovenija | 13.01.2023, 08:38 Rok Mihevc

Ali se nam z zviševanjem minimalne plače in ostalih plač v javnem sektorju bliža scenarij s hiperinflacijo? To in še kaj drugega je Meta Potočnik vprašala odgovornega urednika revije Podjetna Slovenija Gorana Novkovića.

Potekala je stavka bolnikov. Kako državljanom preprosto razložiti, kaj je državno, javno, zasebno zdravstvo in kaj je lahko tvorno sodelovanje javnega zdravstva z zasebnim? Zdi se, da se te stvari pri nas zelo slabo razumejo in politizirajo ...

Točno tako. V Sloveniji imamo velik izziv, kako ljudem v tej propagandi pojasniti, kaj je dobro in kaj ni dobro za njihovo zdravstveno oskrbo. Imamo ponesrečene demonstracije in ne stavke pacientov, ki je sicer razumljiva. Mislim, da pogoji za tak protest absolutno obstajajo, glede na to, da imamo takšno pomanjkanje zdravnikov na osnovni ravni. Vendar je to en segment, ki bi ga morali že zdavnaj nasloviti kartelno. To, da sem kot novinar že 15 let nazaj poročal, o tem, da imamo visoko znanje slovenščine kot oviro pri tem, da zagotovimo boljšo zdravstveno oskrbo ljudem in se nič ni spremenilo, veliko pove o kartelnih odnosih v zdravstvu v Sloveniji. Mislim, da določen sloj ljudi zelo izkorišča situacijo v zdravstvu.

S tega zornega kota je moje stališče zelo preprosto. Mora sobivati, tako kot v drugih državah, javno, koncesionarno in zasebno zdravstvo. Težava je seveda v tem, da imamo neurejene razmere med njimi. Imamo tudi neurejeno poimenovanje. Dvoživke niso koncesionarji. Dvoživke so lahko tisti zdravniki, ki lahko delajo v javnem zdravstvu in hkrati v čisto zasebnem zdravstvu. Koncesionarji so vključeni v zdravstvu in so lahko zelo zdrava konkurenca javnemu zdravstvu zato, da se tudi javno zdravstvo bistveno boljše organizira. Tu vidim največjo težavo, da brez rezervno nekdo podpira javno zdravstvo, nič pa ne reče o organizaciji javnega zdravstva.

Dvoživke niso koncesionarji. Dvoživke so lahko tisti zdravniki, ki lahko delajo v javnem zdravstvu in hkrati v čisto zasebnem zdravstvu. Koncesionarji so vključeni v zdravstvu in so lahko zelo zdrava konkurenca javnemu zdravstvu zato, da se tudi javno zdravstvo bistveno boljše organizira.

Sam sem imel pred kratkim situacijo, da še vedno prenašamo CD-je v dobi digitalizacije z izvidi med zdravniki. Imamo hude organizacijske težave v javnem zdravstvu, imamo 48 zdravnikov med 50 javnimi uslužbenci z najvišjimi plačami in hkrati se pogovarjamo o tem, da bi morali plače dvigniti tudi tem. Nekaj ne deluje. Po drugi strani pa je dejstvo, da moramo regulirati tudi zasebno zdravstvo, ker če se bo na koncu zgodilo, da bo premagalo samo zasebno zdravstvo, potem bomo imeli slabo konkurenčnost javnega zdravstva in bodo res tisti, ki so najbolj revni, na slabšem. Skratka, rabimo strokovne rešitve, ne ideoloških.

Dotakniva se še ostalih stavk. Kaj se nam napoveduje z vsemi temi poviševanji?

Sam bom verjel v povišanje plač v posameznih javnih sektorjih takrat, ko bomo imeli na mizi zelo jasne številke primerljivi držav, kako so te plače urejene tam. Bil sem v skupini Ekonomsko socialnega sveta pred približno 10 leti, ko smo kot predstavniki Gospodarske zbornice predlagali, da se naredi primerjala analiza plač v celotnem javnem sektorju s primerljivi državami. Odgovor na drugi strani, predvsem s strani sindikatov je bil da ne, da to ni transparentno. A davkoplačevalci, državljani, pacienti imajo pravico vedeti, koliko so plačani naši javni uslužbenci v primerjavi s primerljivimi državami in seveda tudi v primerjavi z BDP-jem in možnostjo financiranja.

To pa ne pomeni, da ni potrebe po zvišanju določenih plač v javnem sektorju, ker vemo, da so ravno zaradi te ne transparentnosti porušena razmerja, ker tisti, ki je bil najbolj glasen, je največ dosegel. Če je odločitev predsednika vlade, da bo z mesečnim dvigom za 600 evrov okrepil finančni položaj v sodni veji oblasti, zaradi ugotovitev, da plače odstopajo navzdol, je to seveda upravičeno. Ampak jaz tega podatka nimam in javnost tega podatka včeraj ni dobila. Ta transparentnost je hudo pomanjkljiva pri vseh vladah do sedaj. Delajo se posli s posamezniki sindikati, posameznimi segmenti v javnem sektorju tako kot se delajo zadnjih 15 let, odkar smo rušili ta sistem javnih plač. Če letos ne bo reforme, ki bo uskladila plače med posameznimi sektorji in to primerljivo, pravično, potem bo to velik spodrsljaj te vlade. Tako kot je bil to velik spodrsljaj vseh vlad do sedaj.

Kar me skrbi pa je, da če bodo te plače po segmentih šle precej navzgor, potem se nam res lahko zgodi nov val inflacije. Mi smo v tem trenutku, kljub dražitvam na ravni Evropske unije, dokaj dobro prišli skozi prvi val. Imamo 10% inflacijo, v Baltskih državah jo imajo 20%. Če bomo hiper zviševali plače v javnem sektorju, če se bo še kaj takega zgodilo v zasebnem sektorju, se nam lahko zgodi še en večji val inflacije. In če ne bo rasti, potem bomo imeli malo večje težave, bom rekel kar hude težave.

Če bomo hiper zviševali plače v javnem sektorju, če se bo še kaj takega zgodilo v zasebnem sektorju, se nam lahko zgodi še en večji val inflacije. In če ne bo rasti, potem bomo imeli malo večje težave, bom rekel kar hude težave.

Kaj bi v tem trenutku vlada morala storiti k uresničevanju potrebnih reform?

To, kar zdaj vidimo, je gašenje, ker so posamezni segmenti napovedali stavke. Premier se je v tem tednu odločil, da z raznoraznimi akcijami pogoji zadeve in gremo naprej. Kakšni so bili dogovori s Fidesom, bomo še videli, a objektivno dejstvo je, da so bili tisti dodatki za posebne ambulante za običajnega državljana zelo veliki. Zdravstveni minister je celo omenil, da naj bi bili Finci in Estonci zgled za nas, kako nekatere zadeve v javnem zdravstvu urediti.

Absolutno pozdravljam vsakršno takšno možnost, ker potrebujemo neko sidro, kako je v neki dobro urejeni državi nekaj urejeno. Želel bi si, da bi večino prekopirali, ampak v tem trenutku imamo divji zahod v javnem sektorju, nič ne deluje več, plačna razmerja so porušena, ker so sami akterji porušili s svojimi delovanji in s tega zornega kota čaka vlado huda naloga.

Ste gledali posnetek opravičila ministra Danijela Bešiča Loredana levo in desno? Menite, da sploh ima kakšne vzvode oblasti potem, kar smo lahko videli in zaznali v tistem opravičilu?

Nisem videl posnetka, sem pa videl informacijo o tem. Če je to storil, zaradi tega, da bi pomiril situacijo in to taktično storil, to razumem, če pa je to storil, ker je res naredil napako, potem mislim, da mu je padla kredibilnost. Sem bil razočaran, ker na enem izmed nastopov na televiziji je bil zelo dober in je zelo jasno predstavil diagnozo v zdravstvu v tem trenutku v Sloveniji.