Brezglavo polnjenje proračuna na račun plač zaposlenih

Slovenija 11. 01. 2023, 07:43 Tanja Dominko Rok Mihevc

Gospodarska združenja so v zadnjem obdobju izrazila nezadovoljstvo zaradi vladnih idej na področju davkov. Na njihovo pobudo je tako zakon o dohodnini romal na ustavno sodišče, ne strinjajo se niti z začrtanim dvigom minimalne plače. Tanja Dominko se je pogovarjala s predsednikom Obrtno podjetniške zbornice Blažem Cvarom.

Če spreminjamo, spreminjajmo celovito

Zakon o dohodnini je sprejet, toda čaka ga presoja na ustavnem sodišču, kar so med mnogimi organizacijami podprli tudi na OZS. Z novelo namreč izgubljamo vsi zaposleni, le mladi bodo nekoliko na boljšem, precej slabše jo bodo po izračunih odnesli prejemniki povprečne in višjih plač. Predsednik Obrtne zbornice Blaž Cvar ob tem dodaja: »Če že spreminjamo, če delamo davčne reforme, potem je to treba delati celovito in z vsemi potrebnimi premisleki in analizo. Tu smo šli brezglavo v polnjenje državnega proračuna na račun plač zaposlenih. Tudi tistih ranljivih in seveda tudi normirancev, to so samozaposleni, ki si sami ustvarjajo svoje prihodke, sami so prepuščeni temu, da ne potrebujejo neke zunanje pomoči. Tu smo vednarle dosegli spremembo, da se je meja dvignila iz 25 na 50 tisoč. Ostali del zakonodaje pa še vedno ni takšen, kot si želimo. Torej, se pridružujemo tistim, ki menijo, da potrebujemo celovite rešitve.«

Če že spreminjamo, če delamo davčne reforme, potem je to treba delati celovito in z vsemi potrebnimi premisleki in analizo. Tu smo šli brezglavo v polnjenje državnega proračuna na račun plač zaposlenih.

Slovenija ima previsoko obdavčitev plač

Tisti, ki prejme 2000 evrov bruto plače, bo imel na letni ravni 130 evrov nižjo plačo, in sicer zato, ker se splošna olajšava s 4500 namesto na 5500 evrov zvišuje na 5000 evrov. Tisti najbolje plačani pa bodo zaradi nove dohodninske zakonodaje na letni ravni ob vsaj 2 tisoč evrov. Koliko vpliva ta zakonodaja na zaposlovanje? Če ne morete dobro nagraditi svojih zaposlenih, verjetno odhajajo? "Dohodnina je stvar obdavčitve po izplačanih plačah. Gre za to, da izgubljajo vsi zaposleni, saj bodo s tem prikrajšani za nižje neto prihodke. Tukaj govorimo tudi o tem, da ko želimo doseči, da so naši zaposleni bolje plačani, država samo jemlje in ne zna tudi sama nekaj prispevati k višjemu neto prihodki. Že dolgo časa opozarjamo, da ima Slovenija visoko obdavčitev plač in tukaj bi lahko tudi država nekaj naredila na tem, da bi na račun nižjih prispevkov zaposleni prišli do višjih neto prihodkov. To se pa žal ne zgodi."

Že dolgo časa opozarjamo, da ima Slovenija visoko obdavčitev plač in tukaj bi lahko tudi država nekaj naredila na tem, da bi na račun nižjih prispevkov zaposleni prišli do višjih neto prihodkov. To se pa žal ne zgodi.

Kaj pričakujejo od ustavne presoje?

Kaj pričakujejo od ustavne presoje? »Težko napovedujem, sodišče bo presodilo in pustimo se presenetiti.«

Cvar optimist

Je pa Cvar ob tem dejal, da ostaja optimist tudi glede leta 2023 nasploh. »Po naravi nikakor in nikoli nisem pesimist, vedno verjamem v dobro. Seveda da ljudje zmoremo najti pot v pravo in pozitivno smer. V takšnem duhu tudi delujem in nikoli ne izgubim upanja, tako da bomo tudi v 2023 v tem duhu nadaljevali.«

Verižna reakcija

So pa vsi delodajalci kritični do predvidenega zvišanja minimalne plače. »Ko povišamo minimalno plačo, potem se po vertikali povišajo vse plače. Ne gre samo za povišanje minimalne plače, ampak za višanje skoraj vseh plač. Gre enostavno za zelo visoko breme obremenitev gospodarstva, tokrat z več kot 10 odstotkov in tukaj vsekakor moramo najti primerno višino te obremenite. Še enkrat pa, lahko bi na tem področju nekaj naredila tudi država, na račun višjih neto prihodkov zaposlenih.« Izhodišča so že nared in jih bodo predstavili na seji ekonomsko socialnega sveta.