Bogovič: Kaj hitro se lahko zgodi, da v Evropi zmanjka zalog hrane

Evropska Unija 22. 12. 2022, 07:40 Petra Stopar

Vojna v Ukrajini nam je pokazala, da smo v Evropi pozabili na vojaško in energetsko varnost, pa tudi prehranska varnost je na preizkušnji, je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril evropski poslanec iz Evropske ljudske stranke/SLS Franc Bogovič.

Poslanec Franc Bogovič na pomen prehranske varnosti opozarja tako znotraj politične skupine Evropske ljudske stranke (ELS) kot odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo, član katerega je. Vojna je po njegovem mnenju pokazala, kako se lahko po eni strani hrana zelo podraži, kar je en steber oziroma elemente prehranske varnosti, po drugi strani pa se pojavlja vprašanje o morebitnem pomanjkanju hrane.

»Poleg vojne smo priča klimatskim spremembam, velikim sušam po svetu in kaj hitro se lahko zgodi, da bodo tudi na evropskih tleh pošle zaloge hrane in je ne bomo pridelali dovolj,« je pojasnil in opozoril, da ravno zdaj v Evropski parlament prihajajo določene uredbe, kot je uredba o trajnostni rabi pesticidov, ki je bila pripravljena brez presoje vplivov na prehransko varnost.

Imeti bi morali po njegovem jasen pregled nad tem, kako bo uredba, kot je ta o pesticidih, vplivala na proizvodnjo hrane: »Za Slovenijo bi na primer morali za 59 odstotkov zmanjšati proizvodnjo in uporabo pesticidov, opustiti pesticide na eni tretjini trajnih nasadov, na 40 odstotkih njivskih površin, kar vemo, da bo bistveno zmanjšalo proizvodnjo hrane, in tu potem pridemo v to past, da ljudje opuščajo pridelavo. Tudi nove birokratske ovire bi pripomogle, da bi se starejši in pa na manjših kmetijah odločili, da se tega ne gredo več. In kaj hitro je lahko Evropa v prehranski krizi, zato mislim, da je prav, da odgovorno in pravočasno na to opozorimo in da bodo ti ukrepi dovolj premišljeni. Sam pa mislim, da so nekateri ukrepi, ki so zdaj na mizi v Evropskem parlamentu, pravzaprav neodgovorni in enostavno ne bi smeli priti na to mizo, zato tudi sami in pa v poslanski skupini Evropske ljudske stranke in tudi v številnih drugih opozarjamo na odgovorno početje Evropske komisije, kar mislimo, da v tem primeru ni.«

Mislim, da so nekateri ukrepi, ki so zdaj na mizi v Evropskem parlamentu, pravzaprav neodgovorni in enostavno ne bi smeli priti na to mizo.

Bogovič se je odzval tudi na govor predsednika vlade RS Roberta Goloba v Evropskem parlamentu, v katerem je premier pozval k zmanjšanemu uživanju mesa. Evropski poslanec meni, da je na nek način dejstvo, da pojemo preveč mesa.

»Ne razumem pa recimo poteze g. Goloba, da v 15-članski Svet za prehransko varnost umesti 8 veganov in nikogar z medicinske in biotehniške fakultete. Zato mislim, da je tu potreben nek normalen in trezen prehod, v sami pridelavi pri naših prehranskih navadah – in ljudje spreminjamo te navade – tudi sam najbrž zdaj pojem manj mesa kot sem ga pred 20 leti. Mladi se odločajo za drug tip prehrane, vendar mislim, da moramo narediti na tak organski način, kjer bodo ljudje spoznali, kaj je prav, kaj ni, ne pa z radikalnimi potezami, kot jih delajo na Nizozemskem, kjer enostavno želijo zapreti 3000 kmetij.« Posvaril je tudi pred tem, da se nam lahko zgodi, da Evropa kot celina ne bi pridelala več dovolj hrane in bi bili odvisni od hrane iz Južne ali Severne Amerike, kjer se ne upoštevajo ti okoljski standardi. »Ko pa nekdo začuti, da nekdo nima več dovolj hrane, bo podobno kot pri energiji ta hrana tudi zelo, zelo draga. Mislim, da si enostavno tega ne smemo dovoliti,« je še dejal.

Evropski parlament je prejšnji teden sprejel Dolgoročno vizijo podeželskih območij Evropske unije, pri kateri je Bogovič sodeloval kot pogajalec politične skupine ELS. Spomnil je, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v letnem nagovoru leta 2020 najavila, da bo komisija pripravila strategijo razvoja podeželja do leta 2040. Hrvaška komisarka Dubravka Šuica je bila za to zadolžena, tudi predstavila to v lanskem letu in v Evropskem parlamentu so sprejeli poročilo na to strategijo.

»Gre v bistvu za krovni dokument, ki zaokrožuje tudi iniciativo Pametnih vasi v tem strateškem dokumentu in govori o tem, kako potrebno je zaščititi podeželje, da nam ne bo še naprej upadala populacija na podeželju. Če želimo to doseči, je nujno poskrbeti iz različnih fondov za financiranje, najprej izgradnje kvalitetne infrastrukture, vključno s širokopasovnimi povezavami, ki so se pokazale kot kritični elementi infrastrukture v času covida, od tu naprej pa tudi pomagati ustvarjati kvalitetna delovna mesta na podeželju.« To ne pomeni samo delovnih mest s področja kmetijstva, dodaja Bogovič.

»Zakaj ne bi šli v to smer, da se starejši oskrbujejo na domu, na podeželju, ne pa, da jih po hitri poti spravljamo v domove za starejše,« je pojasnil. V teh politikah, ki morajo biti javne, bi morali po njegovih besedah sodelovati vsi, na vseh nivojih, od nevladnega sektorja do občin, države, Evrope. »Le na takšen način bomo dosegli ta krovni cilj, da bo evropsko podeželje poseljeno in da bomo prav zaradi tega še naprej imeli odporen kontinent in kontinent, kjer je kvaliteta življenja najvišja ravno zaradi tega.«

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem je evropski poslanec komentiral tudi super volilno leto v Sloveniji, korupcijski škandal v EP, predstavil prizadevanja odbora za kmetijstvo v EP na področju upravljanja z velikimi zvermi ter nenazadnje spregovoril o zadnjih ukrepih EU na področju vojne v Ukrajini in energetske krize.