Petkovi protesti v Ljubljani. | (foto: STA)
Če bi se to zgodilo v vladi Janše, bi zmanjkalo koles.
Komentarji Alen Salihović
V minulem tednu smo, hočeš ali ne, spremljali prav posebno dramo, ki jasno kaže, kako konfuzno je vladanje Roberta Goloba.
Spoznal je, z nalitim čistim vinom, tako izpod peresa Tatjane Bobnar, kot v.d. prvega policista Boštjana Lindava, da vodenje vlade pač ni vodenje podjetja. Da gre za veliko več, gre za vodenje skupnosti, česar se premier, glede na zadnje poteze, ne zaveda.
Lahko, da je bil zaveden s strani sodelavcev, ki si jih je izbral, tudi sodelavcev, ki so precej sporne preteklosti, pa vendar zadeva smrdi. Lahko znova naštevamo podrobnosti iz pisem in izjav, pa vendar se mi zdi ključno, da je premier s politiko, s katero je obljubljal, da nikoli ne bo igral, precej očrnil svoje delo.
Najprej, kot izhaja iz pisma Lindava, je pritiskal, da želi na mesto šefa Nacionalnega preiskovalnega urada, Darka Muževiča, zoper katerega je s strani Evropskega javnega tožilstva odprta preiskava zoper pranje denarja.
Če drži pisanje medijev, je to želel predvsem zaradi tega, ker se boji, da bi prav ta urad sprožil postopke zoper njegovo delovanje v Gen-I.
Sami torej presodite besede premiera Goloba: »Čimprej je treba prestaviti Muževiča na mesto direktorja NPU« ali pomenijo pritisk ali ne. In če nadaljujemo z njegovimi besedami, da je treba »čimprej nekaj narediti s tistim tam dol, ki je direktor na mojem mestu«.
Čeprav želijo nekateri to prikazati kot nekaj obrobnega, nekaj povsem normalnega pa je jasno, da, če bi se to zgodilo v vladi Janeza Janše, bi po državi zmanjkalo koles.
Zdi se mi, da je dovolj jasno, kaj in kam je meril predsednik vlade. In temu, tem pritiskom, se je uprla notranja ministrica. Lahko se z njenimi preteklimi potezami ne strinjam, pa vendar se strinjam z obsodbo o političnih pritiskih.
Čeprav želijo nekateri to prikazati kot nekaj obrobnega, nekaj povsem normalnega, pa je jasno, da, če bi se to zgodilo v vladi Janeza Janše, bi po državi zmanjkalo koles.
In če ob tem fiasku premiera omenim še poteze vlade o 500 milijonih davkoplačevalskega denarja, ki bodo šli v HSE in danes ni zagotovila, da jih bo država dobila nazaj, ter mnogih, ki so v teh dneh ostali brez osebnega zdravnika, pa tudi o krčenju nujne medicinske pomoči na periferiji, je jasno, da se premier zaveda, da je njega in njegovo večino izvolilo mesto in da se na »tiste tam dol« prav malo ozira.
Kdaj torej lahko pričakujemo kolesarsko gnečo po prestolnici?
