Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
'V družini in drugih sistemih obstaja hierarhija v smislu odgovornosti in spoštovanja. V družini to pomeni, da so starši vedno veliki in otroci majhni.' (foto: Kevin Delvecchio / Unsplash)
'V družini in drugih sistemih obstaja hierarhija v smislu odgovornosti in spoštovanja. V družini to pomeni, da so starši vedno veliki in otroci majhni.' | (foto: Kevin Delvecchio / Unsplash)

Postavitev družine

Svetovalnica | 24.11.2022, 12:30 Mirjam Judež

V Svetovalnici smo s Suzano Javeršek govorili o metodi postavitve družine, katere ustanovitelj je Bert Hellinger, nemški psiholog, terapevt, teolog in duhovnik. Z gostjo se je pogovarjala Mateja Subotičanec, prisluhnili pa smo tudi nekaterim vprašanjem poslušalk.

Kaj je tekom raziskovanja spoznal ustanovitelj metode postavitve družine?

»Bert Hellinger pravi, da so odnosi med ljudmi več kot vidimo na prvi pogled. Deloval je v Afriški republiki kot ravnatelj semenišča in tam se je srečal z ljudstvom Zulu, kjer so ga povabili medse. Ugotovil je, da se prvobitna ljudstva povezujejo s predniki. To je raziskoval naprej in prišel do treh zakonov, ki delujejo v vseh sistemih. Ko te zakone upoštevamo, gre življenje dobro naprej.«

Trije zakoni

1. Vsi, ki se rodijo v družinski sistem, imajo pravico, da mu pripadajo. Pripadajo mu tudi nerojeni otroci, ljudje, ki so padli v vojni, bili pozabljeni, pripadajo tudi ljudje, ki so kakorkoli vplivali na potek življenja družine. To so lahko povzročitelji nesreč, nekdo, ki je ubil nekoga iz družine. Tudi te ljudi moramo z enim spoštovanjem sprejeti v družino. To ne pomeni, da odobravamo ta dejanja, ampak jih sprejmemo in do njih pokažemo sočutje.

2. V odnosih mora obstajati enakovredna izmenjava. Najbolj konkreten primer je partnerski odnos. Partnerja morata v svoji ljubezni drug do drugega enakovredno dajati v partnerski odnos.

3. V družini in drugih sistemih obstaja hierarhija v smislu odgovornosti in spoštovanja. V družini to pomeni, da so starši vedno veliki in otroci majhni. Tudi če so otroci odrasli, so še vedno otroci teh staršev. Ko odrasli otrok začne »pametovati« staršem, izgubi svoje mesto otroka in mu ne gre dobro.

Število ločitev sporoča, da nam pri enakovredni izmenjavi nekaj ne gre dobro. Bi lahko rekli, da na neki točki ne znamo povedati tega, kar čutimo v odnosu do zakonca in se ločitev pokaže kot edina rešitev?

»S to ugotovitvijo se popolnoma strinjam. V partnerskem odnosu je pomembna enakovredna izmenjava. Pogosto nerazrešene situacije v družini vlečejo enega izmed partnerjev v prvotno družino, kjer so stvari nerazrešene. Deloma je v svoji novi družini, v novem partnerskem odnosu, s tem nerazrešenim delom pa v svoji prvotni družini. Nerazrešene stvari so transgeneracijsko prevzete od staršev, starih staršev ali pa še globlje v družinskem sistemu. V Svetem pismu piše, da ima zlo korenine do 7 rodov. Tako se tudi v postavitvi družine pokaže, da je včasih potrebno iti res 5, 6, 7 generacij nazaj, da se pride do dogodka, ki je vplival na življenje te družine.«

Med tremi zakoni ste omenili tudi hierarhijo: otroci so vedno majhni, starši veliki. Kaj pa ko starši postanejo odvisni od otrok zaradi bolezni in starosti?

»Tudi v teh situacijah smo otroci, ampak v smislu spoštovanja. Skrb za starše je potrebna, moramo pa mi tudi pri sebi videti, koliko zmoremo sami, koliko pa je potrebno uporabiti storitve drugih ustanov.«

Prisluhnite oddaji

Kako izgleda postavitev družine?

»Na postavitev družine pride stranka s svojo temo. Najprej se pogovorim, kaj jo v tistem trenutku najbolj teži. Priprava na postavitev družine je izdelava družinskega drevesa. Vanj vpišemo družinske člane, kolikor vemo za nazaj, včasih je potrebno vprašat starše, teto, strica. V družinskem drevesu opišemo tudi težke dogodke, ki so vplivali na to družino. V večini družin se vidi (vsaj 3 generacije nazaj), da je družino pretresel kakšen vojni dogodek, da se dedek ni vrnil, da je šel kdo v taborišče … Vse to vpliva na posameznika. Tega v prvem trenutku ne vemo, ko pa gremo čez družinsko drevo, vidimo vpliv preteklih dogodkov.«

Ko je družinsko drevo pripravljeno, kako pridete v srž težave s tistim, ki pride po pomoč?

»Stranka izpostavi svoj največji problem, z vprašanji pa jo usmerjam, da razišče še vzporedne situacije. Delam le tisto, kar stranka izpostavi, mogoče se doda še kakšen element ali vidik. Če je partnerski odnos, se ponavadi postavi kot element partnerja, moža, ženo, lahko se postavi tudi zdravstveno težavo ali pa med partnerjema neslišnost, nespoštovanje. Potem se opazuje dinamika med temi elementi, ki jih postavimo v polje. To je družinska duša. Informacije pridejo v predstavnike, kakor radijski valovi pridejo do uporabnikov. Gre za intuicijo, glas, za katerega ne vemo, od kod prihaja, a nam nosi sporočilo. V procesu svojega izobraževanja sem zaznave okrepila, tako dobivam informacije preko slike, zvoka ali preko védenja. Te informacije pridejo tudi preko telesne govorice. Telo odreagira in pokaže kakšno gesto, mimiko, stabilnost ali nestabilnost, občutek teže v rokah, slabost, glavobol, vse to so znaki, ki prenašajo informacije tega elementa, ki je bil postavljen v postavitev družine stranke.«

Omenjali smo reševanje zakonskih težav. Ali ne bi bilo najbolje, da bi prišla oba? Delate tudi s pari ali samo posamično?

»Najbolje je, da prideta na postavitev družine oba skupaj, je pa ta metoda učinkovita tudi, če pride samo žena. Ko dela žena na partnerskem odnosu, spremembe v pozitivni smeri zazna žena, mož, zaznajo se tudi v družinskem sistemu za nazaj do prednikov in kar je še najbolj pomembno, da se te težave ne prenašajo na otroke naprej.«

Naša gostja Suzana Javeršek
Naša gostja Suzana Javeršek © Rok Mihevc

Po izkušnjah poslušalke ni dobro, da »kopljemo« preveč globoko v psiho, ker lahko pride do hudih travm in skoraj neozdravljive bolezni.

»Zagovarjam stališče, da v preteklost pogledamo samo takrat, ko ima vpliv na sedanjo situacijo. Postavitev družine ni metoda, da bi stranka prišla z vprašanjem, kaj je delal moj dedek v 3. kolenu. Vprašanje je konkretno iz sedanje situacije in pogled nazaj v preteklost. Ko se oziramo, kopljemo po preteklosti, se moramo zavedati, da vse, kar je zakopano, še ni (od)rešeno in se enkrat zbudi. Ko ne razrešimo, se ta napetost v človeku samo povečuje in izbruhne čez leto, dve, deset in je takrat še bistveno hujše. Telesne bolezni nam sporočajo, da smo že zelo daleč prišli v tem nesoočenju, ker nam telo to sporočilo nosi preko bolezni, bolečin, poškodb.«

Druga poslušalka je pohvalila odnos z možem, hudo pa ji je, da z mamo nimata lepega odnosa.

»Zelo dobro je, da imate dober partnerski odnos, ker s tem opolnomočite sebe tudi v odnosu do mame. Gotovo je tudi mama zvesta svojim prednikom in nosi določeno breme. Lahko pridete na terapijo s to težavo, saj je pomembno, da vi na vaši strani ta odnos postavite na nove temelje. Potem se odnos spremeni tudi na mamini strani. Mogoče to ne bo od 0 do 100, lahko bo pa 10 % boljše in bo potem lažje bivanje, komuniciranje in življenje z mamo. V postavitvi družine podprem stranko, da sprejme mamo takšno kot je. Od mame smo dobili življenje in to je največ, kar smo dobili. Vse, kar je zraven, je samo še navrženo. Tudi meni je bilo težko zaradi mame, saj sem jo izgubila v rani mladosti. Zdravilni stavek: »Mama, takšna sem, kot ti, nič boljša in nič slabša!« je težko izreči, zahteva kar nekaj časa, da v sebi predelamo in ga lahko iz ljubezni izrečemo mami.«

Za partnerski odnos je pomembno, da ima žena dober odnos s svojo mamo in mož dober odnos s svojim očetom.

Marsikdo ne more preseči sovraštva in zamer in lahko trajajo vse življenje, če človek nečesa ne naredi.

»To je preveliko trpljenje, da nekdo hodi v življenju s takim bremenom. Vsakemu svetujem, naj nekaj naredi, gre na psihoterapevtsko obravnavo, na postavitev družine, moli … So načini in poti, tudi knjige. Težki odnosi imajo osnovo v našem čutenju do 3. leta starosti. Ta čutenja je težko predelati s terapijami, ki so na besedni osnovi, ampak se jih razrešuje z metodo, kjer podoživiš situacijo v varnem okolju.«

Poslušalka ima izkušnjo postavitve družine. Imela je zelo veliko zamero do očeta, ki se je ločil od mami. S pomočjo metode postavitve družine je ugotovila, da je njen oče izgubil svojega očeta v gozdu, ker je nanj padlo drevo. Spoznala je, da njen oče ni imel svojega očeta, ker je on gledal nazaj v smrt svojega očeta. To mi je izjemno pomagalo, da sem lahko odpustila očetu, ker je tako nenadoma šel. Začela je nekako razumeti tudi njegovo stisko, kaj se mu je zgodilo.

Mož poslušalke je imel pred 40 leti hudo poškodbo glave. Bilo je tako hudo, da je mislila tudi na ločitev. Ostala sta skupaj, se pa ona zdravi zaradi depresije.

»Težko je sobivati v takem partnerskem odnosu in na nek način se je vsak zaprl v svoj svet. Mož v poškodbo, vi v depresijo. Depresija je nezavedno nesprejemanje življenja in beg pred življenjem. Jaz ne posegam v terapevtsko zdravstveno terapijo, ampak vam samo pomagam poiskati srž težave, ugotoviti, kje ste vi zvesti svojemu družinskemu sistemu in zakaj vam je težko živeti.«

Mi najdemo partnerja s podobnimi dinamikami v prvotnih družinah. Tega se takrat, ko se poročimo, ne zavedamo, z leti pa vse bolj vidimo, da so dinamike podobne. Iščemo to, kar nam je znano.

Več o postavitvi družine.

Svetovalnica
Duhovnik Robert Hladnik (photo: Škofija Novo mesto) Duhovnik Robert Hladnik (photo: Škofija Novo mesto)

Poslovil se je duhovnik Robert Hladnik

V petek po nedelji praznika Kristusa Kralja vesoljstva, 29. novembra, je v 53. letu starosti h Kristusu, Gospodarju življenja in smrti, odšel duhovnik novomeške škofije, Robert Hladnik, so ...

Škof Peter Štumpf (photo: Osebni arhiv škofa Petra Štumpfa) Škof Peter Štumpf (photo: Osebni arhiv škofa Petra Štumpfa)

Papežu nikdar ne rečeš ne

Na kaj je najprej pomislil murskosoboški škof Peter Štumpf, ko mu je apostolski nuncij v Sloveniji Jean Marie Speich sporočil, da mu je sveti oče Frančišek zaupal novo službo? Papežu nikdar ne ...

Kriminalist Robert Tekavec (photo: Rok Mihevc) Kriminalist Robert Tekavec (photo: Rok Mihevc)

Kriminalist o mladih kriminalcih

Podatki kažejo, da je mladoletniška kriminaliteta najvišja v zadnjih desetih letih. Povečalo se je predvsem število prijavljenih kaznivih dejanj. Pred leti je bilo več premoženjskih in uličnih ...