Oskrba starejših na domu: "Najhuje je, ko niti sosedi niti svojci ne vedo, da je nekdo v stiski."

Svetovalnica | 10.11.2022, 15:09 Mirjam Judež

V Svetovalnici smo tokrat govorili o pravicah starejših glede pomoči na domu. Mnogi starejši s takimi in drugačnimi težavami bivajo doma, prostora v domovih upokojencev ni dovolj ali pa si bivanja v njih ne morejo privoščiti ali ne želijo bivati tam. Storitve pomoči na domu so se v zadnjih letih precej razširile. Gost v našem studiu je bil Miha Kranjc, direktor Deosa in mreže Junaki na domu. Z njim se je pogovarjal Marjan Bunič.

Ali so ljudje dovolj obveščeni, da imajo možnost bivanja doma, ko pride starost in bolezni in sami ne zmorejo več?

»Področje, s katerim se ukvarjamo pri Deusu, je v naši družbi nekako stigmatizirano. Vsi vemo, da bi se morali o tem v družini pogovarjati že zelo zgodaj, pa se velikokrat ne. Običajno je, da bi na starost vsi želeli biti doma čim dlje, a na neki točki pride dogodek, ko potrebujemo pomoč in takrat je običajno družina v veliki stiski, treba je hitro odreagirati. Sama storitev je precej zapletena, družina raziskuje možnosti in pri tem ji skušamo pomagati.«

Kaj zajema pomoč na domu?

»To je socialnovarstvena storitev, namenjena pretežno starejšim ali v določenih primerih tudi mlajšim (npr. z invalidnostjo). Predvsem je namenjena tistim, ki živijo še doma in ne morejo poskrbeti sami zase, tudi njihovi svojci ne. Obsega pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, v gospodinjstvu in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.«

Veliko je osamljenosti …

»Pri osamljenosti so velik problem tisti, za katere ne vemo, da živijo sami doma in niti ne pokličejo, da potrebujejo pomoč, morda ne vejo, da obstaja ali jo celo zavračajo. Takih primerov smo videli veliko, ko niti sosedi, niti svojci ne vejo, da je nekdo v stiski. V Sloveniji bi morali narediti več na informiranju.«

Predvsem bi svetoval, da se začne o starosti zgodaj razmišljati, raziskati zadeve, se pogovoriti tudi s stroko in poiskati prave rešitve pravočasno.

Kaj vključuje pomoč starejšim na domu?

»Storitev je sestavljena iz dveh sklopov: strokovnega dela, ko uporabnik vloži prošnjo in strokovni delavec postavi skupaj z njim nek individualni načrt, drugi del pa je neposredna oskrba na terenu. So trije sklopi pomoči: temeljna dnevna opravila (pomoč pri oblačenju, umivanju, hranjenju), gospodinjska pomoč (kuhanje, prinašanje obroka …). Tretji sklop pa je organizacija socialne mreže, ko strokovni delavec uporabnika poveže s prostovoljci, svojci.«

Kako je s kritjem stroškov take pomoči?

»V Sloveniji imamo to relativno dobro pokrito. Sama storitev je organizirana na ravni občin. Občine so dolžne sofinancirati del storitev, del pa plača uporabnik. Ta % sofinanciranja je odvisen od občine, ki se same odločijo, kakšen delež bodo sofinancirale. Tu so razlike. Ponekod so tudi čakalne vrste. Za tiste, ki si pomoč na domu težje privoščijo, je relativno dobro poskrbljeno, če se primerjamo z drugimi državami. Tudi če uporabnik ali svojci ne more(jo) pokriti prispevka, lahko vloži prošnjo za oprostitev plačila pri CSD-ju. Skozi vse postopke jih lahko vodimo mi, naši strokovni delavci pomagajo. Samo pokličite 080 2737.«

Kaj vse starejši pričakujejo, ko nekdo pride k njim na dom, da jim pomaga?

»Vsak uporabnik je svoja zgodba. Storitev je popolnoma prilagojena uporabniku. Uporabnik lahko dobi največ 20 ur tedensko in v primeru premajhnega obsega, ki je na razpolago s strani občine, včasih tudi manj. Urnik se popolnoma prilagodi uporabniku, da dobi, kar potrebuje. Na terenu opažamo, da v nekaterih okoljih uporabniki storitev ne dobijo dovolj hitro in premalo. Storitev je različno dostopna v različnih občinah. Ponekod je možnost pomoči samo dopoldne, nekje dopoldne in popoldne, drugje 24 ur na dan, čez praznike ne, nedelje … Zaradi čakalnih vrst morajo uporabniki čakati in na tem mestu se poleg subvencionirane pojavi še druga veja pomoči na domu: tržna, kjer opažamo veliko dela na črno. S tem se borimo, zato smo postavili platformo Junaki na domu, ker smo želeli vzpostaviti mrežo izvajalcev z dovoljenjem za delo, s pravim znanjem, kompetencami, ki bodo na voljo uporabnikom dokler ne pridejo do subvencionirane pomoči.«

Večina ljudi si želi v starosti ostati v domačem okolju, ki je za njih varno, znano, nanj so čustveno navezani, zato je platforma Junaki na domu v pomoč.

»Gre za mrežo izvajalcev pomoči na domu in sorodnih storitev (fizioterapija, pedikura, hišniške storitve …). Poskušali smo združiti vse storitve, ki bi jih starejši potrebovali za daljše življenje v domačem okolju. V Sloveniji ljudje želijo biti čim dlje doma in to smo jim želeli omogočiti na pravi način, kot dopolnilo obstoječim programom. Možno je tudi kombiniranje subvencionirane pomoči na domu in drugih programov za starejše. Tu ne gre samo za pomoč, ampak tudi za vključevanje v razne aktivnosti (dnevne centre, dnevno varstvo).«

Izjemno pomembna veja, s katero se ukvarjamo, je prostovoljstvo. Številni brezplačni programi so v Sloveniji kar dobro razviti (prevozi, spremstva, družabništva).

Koliko ljudi si lahko privošči storitve iz platforme Junaki na domu? Urne postavke se gibljejo okrog 20 € …

»Storitev pomoči na domu je v primerjavi z domskim varstvom enostavno draga. Govorimo o tržni ceni cca. 20 € na uro za klasično pomoč, zato je tu subvencioniranje države izredno pomembno. V povprečju je v letu 2020 subvencionirana cena slabih 6 € v vseh občinah (to plača uporabnik, ostalo pa občina). Pri Junakih na domu in drugih izvajalcih tržne pomoči gre za premostitev v subvencionirani del ali samo za dodatek. Je pa storitev draga. Subvencionirana pomoč je dobro rešena. Uporabnik da vlogo na CSD za delno ali v celoti sofinancirano storitev. Enako gre pri domovih za ostarele. Če si oseba ne more privoščiti doma upokojencev, dobi subvencionirano storitev s strani občine. Pregledajo se prihodki, status uporabnika in ožjih družinskih članov in možna je popolna oprostitev plačila. Ta del je zelo birokratski, treba se je poglobiti, pogovoriti, poiskati, ampak se da rešiti.«

Kakšne so vaše želje za prihodnost?

»Želeli bi si, da se storitve na področju socialnega varstva bolj povežejo. Tu največ delamo z našo ekipo. Deos je nekoč izvajal predvsem domsko varstvo, zdaj pa se vedno več ukvarjamo s celostno oskrbo. Starejšem želimo omogočiti vse na enem mestu. Težave so vedno večplastne in tekom celotnega življenja moramo skrbeti za socialno, kognitivno in fizično aktivnost. Ko se pojavijo neke bolezni, potrebujemo pomoč in storitve v Sloveniji so izredno razdrobljene. Mi z oblikovanjem različnih programov se skupaj z drugimi izvajalci trudimo postaviti sistem tako, da uporabnikom svetujemo celostno, ponudimo različne programe in poskusimo na enem mestu ponuditi čim več. V Sloveniji je precej zbirokratiziran proces, veliko dokumentacije, za uporabnika se je težko prebiti skozi vse informacije, zato so tu naši strokovni delavci, ki uporabnikom svetujejo. Predvsem bi svetoval, da se začne o starosti zgodaj razmišljati, raziskati zadeve, se pogovoriti tudi s stroko in poiskati prave rešitve pravočasno.«