Agrarni ekonomist Kuhar tudi o taktičnem skladiščenju žit

Slovenija | 09.11.2022, 12:01 Rok Mihevc Slovenska tiskovna agencija

Slovenska žitna veriga se v tem letu sooča s številnimi izzivi, ki jih med drugim narekujeta energetska draginja in vojna v Ukrajini. Težave so med drugim predstavljali dostop do pšenice in moke, prenos visokih stroškov v cene izdelkov in spremembe navad potrošnikov, so poudarili udeleženci včerajšnje Žitne konference na Gospodarski zbornici. Gre za letno srečanje na katerem se zberejo vsi deležniki, od kmetijskih podjetij, proizvajalcev krmil, mlinarskih in pekarskih podjetij ter kmetijskih zadrug do proizvajalcev semen in predstavnikov države.

Taktično skladiščenje žit

Dogodek ima pomembno vlogo pri krepitvi konstruktivnih odnosov med deležniki, je za naš radio poudaril agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Ta je sodelujočim predstavil razmere na svetovnih cenah hrane, ki se po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo zadnjih pet mesecev znižujejo, pri čemer pa cene žit zadnja dva meseca rahlo rastejo. »Izhodiščni razlogi so precejšnje povečanje stroškov, ki so povezani s pridelavo in predelavo žit, drugi pa so t.i. tržni učinki. Na ponudbeni strani se seveda dogajajo do sedaj ne videni premiki v smislu prekinitve dobav zaradi vojne in tudi zaradi taktičnega skladiščenja. Tisti, ki žita imajo, jih zadržujejo in s tem seveda na trgu signalizirajo manjko in posledično se cene dvigujejo.«

Le petino krušnih žit pokrijemo z lastno proizvodnjo

Odkupne cene pšenice v Sloveniji so po oceni Kuharja razmeroma ugodne in pri 361 evrih na tono nad povprečjem Evropske unije. Glede mednarodne menjave na področju žitne verige je opozoril, da v Sloveniji le okoli petino trga krušnih žit pokrijemo z lastno proizvodnjo, posebej izstopa izvoz pšenice. »Slovenija je na velikem prepihu tržnih tokov med velikimi proizvajalkami pšenice Madžarske, Hrvaške in velikimi uvoznicami pšenice Avstrije, predvsem pa Italije. V splošnem je dobro znano, da zaradi neustreznih okoljskih razmer in pogojev nismo zelo veliki proizvajalci žit in smo zelo odvisni od uvoza. Tako da bi morali dejansko vse količine žita, ki se v Sloveniji pridelajo, skušati zadržati v Sloveniji.«

V splošnem je dobro znano, da zaradi neustreznih okoljskih razmer in pogojev nismo zelo veliki proizvajalci žit in smo zelo odvisni od uvoza. Tako da bi morali dejansko vse količine žita, ki se v Sloveniji pridelajo, skušati zadržati v Sloveniji.

Nujne ambiciozne investicije

Kot je še opozoril Kuhar, so predvsem po vstopu v Evropsko unijo zunanji in notranji dejavniki sprožili negativno prestrukturiranje slovenskega agroživilstva. Prepričan je, da so nujne ambiciozne investicije v agroživilski sistem.