Matjaž Merljak
Marko Zupan
Marta Jerebič
Labod. Aviarno influenco ponavadi v največji meri prenašajo divje vodne ptice. (foto: Peter H. / Pixabay)
Labod. Aviarno influenco ponavadi v največji meri prenašajo divje vodne ptice. | (foto: Peter H. / Pixabay)

Ptičja gripa: Se v EU napoveduje dramatično poslabšanje razmer?

23.10.2022, 12:32 Robert Božič

Evropska agencija za varnost hrane v oktobrskem poročilu opozarja, da so raziskovalci Evropskega centra za preprečevanje bolezni ter evropskega referenčnega laboratorija med junijem in septembrom potrdili nenavadno veliko primerov visoko patogene aviarne influence H5N1 oz. ptičje gripe.

Med 11. junijem in 9. septembrom so pojav bolezni potrdili v 16 državah EU in Veliki Britaniji. 56 primerov so potrdili pri perutnini, 22 pri pticah v ujetništvu in kar 710 primerov pri prostoživečih pticah. Bolezen se v večini primerov v domače reje prenese z divjih ptic.

Izbruh ptičje gripe v nizozemskih rejah perutnine

Stanje je zaskrbljujoče, saj so poletni meseci za zdaj veljali kot obdobje brez pojavljanja bolezni oziroma z zelo malo izbruhi. Posebej kritične razmere so na Nizozemskem, kjer so morali letos zaradi ptičje gripe zaklati okoli šest milijonov živali. Gre za najbolj smrtonosen izbruh te bolezni v skoraj dveh desetletjih, je v četrtek sporočila nizozemska Uprava za varnost hrane in potrošniških izdelkov.

Okuženi labodi tudi v Sloveniji

Nacionalni veterinarski inštitut je Upravo za varno hrano o pozitivnih rezultatih preiskav na aviarno influenco H5N1, pri štirih poginulih labodih iz okolice Apač, obvestil v petek. Državno središče za nadzor bolezni je zaradi zmanjšanja tveganja za prenos virusa s prostoživečih ptic na perutnino sprejelo več priporočil, ki veljajo za celotno Slovenijo.

Rejci morajo gojenje perutnine in ptic na prostem izvajati tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezen način oziroma se v primeru, ko to ni mogoče, oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih.

Ptičja gripa prinaša veliko gospodarsko škodo

V današnji nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali kaj o tej bolezni pravi mag. Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

»Virus prenašajo divje in domače ptice s stikom. Prenašajo se tudi preko izločkov, izcedkov in z iztrebki. Lahko se prenaša tudi s prevoznimi sredstvi, obleko, obutvijo, preko mehanskega prenosa. Prenašajo jo tudi divje ptice. Te imajo svoje selitvene poti in ne moremo vedeti, katera je okužena. Če pride do bolezni v rejah perutnine (gre za bolezen, za katero ni zdravila), je pogin velik in je treba vse ptice v tej reji uničiti. Po odstranitvi živali je zelo pomembno dobro čiščenje, razkuževanje in primeren čas (vsaj en mesec) do ponovne vselitve.«

Ljudje naj ne hranijo in se ne dotikajo divjih ptic ob jezerih in drugih vodah

»Aviarna influenca je zelo nalezljiva, agresivna virusna bolezen, ki se hitro širi v populaciji. Divje ptice (labodi, galebi) ne zbolijo v tako velikem številu in tudi ne poginejo tako množično kot domača perutnina (race, gosi, kokoši, prepelice ... ) Visok pogin, zmanjšana ječnost in nesnost so gotovo prvi znaki, ki jih lahko rejec opazi in tudi glavni simptomi. Klinične znake pri divjih pticah težko ali sploh ne opazimo, ker divje ptice v naravi poginjajo tako ali drugače, ni nujno, da je za to vedno kriv kakšen virus. Priporočamo, da ljudje ne hranijo divjih ptic na jezerih, rekah, da so čim manj v stiku z njimi in da se bolnih, poginulih živali ne dotikajo ali hodijo z istim obuvalom med domačo perutnino, ker lahko s kontaminirano obleko, obutvijo lahko prinesemo bolezen v reje perutnine.«

Iztrebki divjih ptic, ki preletavajo, ne smejo priti v stik z domačo perutnino, njihovo krmo in vodo

»Naše priporočilo je, da se perutnina zapira, v kolikor je zunaj, da se postavi krmo in vodo noter ali pod kak nadstrešek, da ne more priti v stik z iztrebki divjih ptic. V letošnjem letu to še ni obvezno, zaenkrat je to priporočilo. Želimo, da se rejci zavedajo, kje je največja možnost prenosa, da to nekako sami regulirajo in biovarnostni ukrepi, o katerih bomo še govorili. «

Biovarnostni ukrepi

»Biovarnostni ukrepi so zelo pomemben faktor pri vseh boleznih. Eden najbolj poznanih je razkuževalna bariera na vhodu v rejo (posoda z razkužilom). Vsak, ki gre v hlev, stopi v to posodo, razkuži to obutev, ker s tem lahko preprečimo prenos bolezni iz reje v rejo. Pomembno je tudi preobuvanje, preoblačenje. Izpostaviti je treba tudi to, da ne puščamo v svoje reje ljudi, ki tam ne delajo, obiskovalcev, če pa že, naj se prej preobujejo in razkužijo.«

Znaki ptičje gripe

»Znaki ptičje gripe: zmanjšana poraba vode in krme, manjša nesnost, če začne perutnina poginjati, če opazimo pri pticah ravnodušnost, nasršenost perja, kihanje, kašljanje (virus lahko prizadene respiratorni, prebavni sistem), lahko pride tudi do živčnih motenj, edema podkožja glave, cianoze kože v področju glave in na nogah ... To so klinični znaki, najbolj signifikanten pa je gotovo pogin. Rejci, ki opazijo spremembe zdravstvenega stanja v svoji reji, naj takoj pokličejo veterinarja in povejo, da gre za sum na aviarno influenco, on bo potem obveščal naprej. Dežurna številka za veterinarje je na voljo 24 ur na dan vsak dan. Zakaj je to tako pomembno? Prej bomo vedeli, prej bomo lahko ukrepali in manjša možnost je, da bomo imeli več rej okuženih. Hitro prijavljanje je izjemnega pomena.«

Rejci naj ob znakih bolezni takoj pokličejo veterinarja in povejo, da gre za sum na aviarno influenco. Dežurna številka za veterinarje je na voljo 24 ur na dan vsak dan.

Prenos bolezni z mesom ni dokazan

»Če bi bila žival pred zakolom okužena, prenos s samim mesom ni dokazan. Moramo pa pri mesu upoštevati vsa druga priporočila: dobro prekuhavanje, higiena, menjavanje nožev, ampak to ne velja samo za aviarno influenco, ampak tudi za salmonelo ... Sicer pa morajo iti ptice, ki niso poginile, v neškodljivo uničenje. Tega mesa ne smemo prodajati.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Kmetijstvo , Svetovalnica
Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika) Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika)

Slovenska birma v Buenos Airesu

Vrhunec obiska škofa Antona Jamnika pri rojakih v Argentini sta bili slovesnosti svete birme v Lanusu in Slovenski hiši, pri katerih je bilo 22 birmancev. Obe slovesnosti sta bili skrbno ...