Krize krepijo strah

Naš pogled | 01.11.2022, 11:59 Andrej Šinko

Svet je že daljše obdobje ujet v različne krize, ki so dodobra spremenile družbe, okrepile konflikte in povečale delitve. Omenjeno se kaže tako v odnosu med državami kot znotraj njih. Že dobrega pol leta smo soočeni z vojno v Ukrajini, ki je terjala več deset tisoč umrlih, hkrati pa močno vplivala na dogajanje v mednarodni skupnosti. Soočeni smo tudi s prehransko in energetsko krizo, države pa se trudijo najti odgovore na vse omenjene izzive.

Evropska unija je tokrat izbrala skupno pot, odločila se je, da bo Ukrajini nudila tako vojaško kot finančno podporo, članice pa skupaj iščejo tudi rešitve in odgovore na energetsko krizo. Njihova enotnost in sprejeti ukrepi na zadnjem vrhu v Bruslju so vplivali tudi na padec cen na borzah. Te so sicer še vedno bistveno višje kot pred letom dni.

Čeprav članice državljanom obljubljajo tudi ukrepanje znotraj nacionalnih okvirjev, tako s pomočjo pri energetski kot prehranski draginji, pa se v družbi pojavlja določena skrb zaradi negotovosti. Številni so zaskrbljeni, kaj bo s službami, kako bo nadaljnja rast cen vplivala na njihova življenja, pa tudi, kakšna bo prihodnost. Torej, ali obstaja možnost, da bomo bolj neposredno vpeti v vojaški konflikt?

V preteklosti smo kot skupnost številne podobne grožnje podcenjevali, posledično pa na krize nismo bili ustrezno pripravljeni. To se je pokazalo najprej pri finančni, pozneje pa še pri migrantski in zdravstveni krizi. Zlasti Evropsko unijo pa je presenetila tudi vojna v Ukrajini, saj ta ni pričakovala tako brutalnega delovanja Rusije, ki se je odločila za napade po praktično vsej državi.

Odziv v sklopu NATA od vsega začetka vodijo Združene države Amerike, večina članic Unije pa sledi njihovemu pristopu s pomočjo Kijevu v orožju in finančnih sredstvih, pa tudi ukrepanju zoper Rusijo s sankcijami. Posamezne države so zaradi objektivnih okoliščin, pa tudi sledenja lastnim interesom ubrale nekoliko drugačno pot. Omenimo lahko zlasti Madžarsko, pa tudi Srbijo, ki ni članica Evropske unije.

Nova vlada v Beogradu, je kljub isti premierki Ani Brnabić, doživela tudi kar nekaj sprememb med ministri, zlasti tistimi, ki so bili prepričani, da bi država morala zavzeti ostrejše stališče do delovanja Rusije. Ta sicer Srbiji še naprej zagotavlja oskrbo s plinom po precej nižji ceni kot ga kupujejo članice Evropske unije in druge države, ki so se trdno postavile na stran Ukrajine.

Vse dosedanje krize so tako v družbe vnesle številne dileme, ki pa so v nekaterih elementih vodile v zaskrbljujoče delitve. V zvezi z rusko agresijo je eno prvih vprašanj bilo, kako ostro nastopiti proti Moskvi, da bi razmislila o svojem delovanju in končala agresijo. Prvi koraki so bili precej zadržani, s krepitvijo agresije, pa se je z vsakim paketom zahodnih sankcij krepil tudi pritisk na Kremelj.

Danes smo v položaju, ko Zahod Ukrajini izdatno pomaga z orožjem in finančnimi sredstvi, Rusija pa odgovarja z mobilizacijo na tisoče rezervistov. Rezultat tega so silovitejši spopadi, več deset tisoč mrtvih, ponekod povsem uničena infrastruktura, pa tudi vse večja lakota, ki grozi milijonom v v najrevnejših državah, zlasti afriških.

Rusija in Ukrajina sta bili namreč pomembni izvoznici hrane, vojaški konflikt pa je to bistveno spremenil. Ukrajinska črnomorska pristanišča so bila kar nekaj časa povsem blokirana, tudi zdaj pa izvoz žit in drugih kmetijskih pridelkov ne poteka povsem nemoteno.

V nekaterih državah so vse omenjene krize, od pandemije do vojne v Ukrajini, bili izkoriščene tudi s strani politike oziroma posameznih interesnih skupin. Potencial za omenjeno je med drugim obstajal v strahu, takšen način delovanja politike in interesnih skupin, pa je ustvarjal delitve in krepil sovraštvo, pa tudi mobiliziral volilne baze. Zavedati se moramo, da nobena delitev ni nikoli prinesla ničesar dobrega družbi, zato tega kot posamezniki ne smemo sprejemati.