Lepa Toskana | (foto: ARO)
Odkrivali smo lepote Toskane
Alen Salihović
S pomočjo potovalne agencije Aritours smo se med 16. do 18. septembrom odpravili v eno najlepših italijanskih pokrajin v Toskano. Iz vse Slovenije se nas je nabralo približno sto, dva polna avtobusa. Za duhovno vodstvo je poskrbel direktor Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak, za strokovno vodstvo pa sta poskrbela Slavica Arih in Tadej Jakopič. Ob obiskih krasnih mest smo stkali nova prijateljstva, z željo, da se kmalu spet odpravimo na pot.
Prvi dan nas je pot najprej vodila v osrčje te prelestne pokrajine v eno najlepše ohranjenih srednjeveških mestec San Gimignano. Nekoč pomembna mestna državica se še danes ponaša s številnimi stolpi, katere so zgradili nekdanji mestni veljaki v obrambne pa tudi gospodarske namene. Sprehodili smo se skozi ozke mestne ulice do glavnega trga in katedrale ter se povzpeli na mestno obzidje, od koder je čudovit pogled na okoliško vinorodno pokrajino. Ob obisku ni manjkal postanek za kavico in sladoled.
Nato smo pot nadaljevali v Sieno, ki slovi kot eden največjih biserov Toskane. V cerkvi sv. Dominika hranijo del relikvij zaščitnice mesta in ene najpomembnejših osebnosti krščanske zgodovine sv. Katarine Sienske, ki jo je sv. papež Janez Pavel II. leta 1999 razglasil za sozavetnico Evrope. V tej cerkvi smo se prvič zbrali pri sveti maši. Msgr. Trstenjaku se je pri oltarju pridružil prelat Vinko Vegelj, ki je po svoje poskrbel tudi za duhovno vodstvo na drugem avtobusu. »Vsi čudeži, ki jih je Bog storil po posredovanju sv. Katarine Sienske, so bili posledica njenega popolnega zaupanja v Božjo previdnost. Za mnoge rešitve posameznikov in skupnosti je ponudila svoje trpljenje in celo življenje. Katarina ni mislila na sebe, ampak na druge in na Boga, od katerega pride vsak dober dar,« je v pridigi dejal msgr. Trstenjak.
Po maši smo si ogledali mesto katerega najslavnejši del zgodovine sega v čas med 12. in 16. stol. Iz tega obdobja so se ohranili tudi najpomembnejši umetniški spomeniki. Mestna hiša Palazzo Publico – najlepša gotska stvaritev v Toskani stoji na polkrožnem trgu Piazza del Campo, ki je dvakrat letno prizorišče najstarejše tradicionalne srednjeveške igre v Italiji – vratolomne dirke s konji imenovane Palio. Nedaleč od trga stoji čudovita stolnica s krstilnico, ki je bila ob začetku gradnje predvidena kot največja cerkev v Italiji in je največji spomenik v mestu. Notranjost krasijo kipi papežev, marmornata prižnica Nicole Pisana, znameniti mozaiki s prizori iz stare zaveze, Piccolominijeva knjižnica s slavnimi freskami...
Drugi dan je bil namenjen izletu po južni Toskani, deželi znamenitih toskanskih gričev. Vse nas je očarala čudovita pokrajina med številnimi polji, vinogradi, samostani, vasicami na vrhu gričev, ....
Najprej smo obiskali Montepulciano, biser med toskanskimi srednjeveškimi mesteci z značilno srednjeveško arhitekturo iz 16. stol. Tu se je pred 480 leti rodil sv. Robert Belarmino, ki bo godoval ravno na dan našega obiska. »Sv. Robert je bil dobra zemlja, v katero je Božji sejalec posejal semena, ki so obrodila bogate sadove. Bil pa je tudi po Jezusovem vzgledu sejalec, ki je sejal med svojimi poslušalci Božja semena, da bi obrodila sadove svetega in pobožnega življenja. S svojim vzgledom in molitvijo je marsikatero pot, skalo in trnje spremenil v rodovitno zemljo, da so mogli poslušalci slišano Božjo besedo "ohraniti v dobrem in plemenitem srcu ter obroditi sad v potrpljenju" (Lk 8,15). Učil je: "Duša draga, vodi vedno in povsod pozorna na to, kar delaš, kar rečeš in kar misliš, saj nič od tega, kar delaš, rečeš ali misliš, Bog ne bo spregledal, preslišal ali prezrl.",« je v pridigi dejal msgr. Trstenjak.
Reportaža o potovanju bo na sporedu 31. oktobra v oddaji PRO ob 20.00.
Po maši smo se odpravili v eni od mnogih vinskih kleti v okolici, kjer smo okušali lokalne jedi in lokalno vino "Nobile di Montepulciano". Nato smo se sprehodili po mestecu Montalcino, domovini "brunella", ki velja za najboljše toskansko vino.
Za konec dneva smo v idiličnem okolju sredi nasadov oljk in cipres obiskali nekdanjo benediktinsko opatijo Sant Antimo. Najstarejši samostan v Toskani naj bi že v 9. stol. ustanovil frankovski vladar Karel Veliki. Kasneje je bil zapuščen, po dolgih letih neuporabe pa se je leta 1992 v samostan znova vrnilo življenje. Ogledali smo si samostansko cerkev, zeliščni vrt sv. Hildegarde in samostansko lekarno.
Tretji dan smo začeli s sveto mašo v kraju Poggibonsi, med katero je msgr. Trstenjak dejal, da naj »nam Božja Mati Marija, ki v Magnifikatu naznanja, da je Gospod "lačne napolnil z dobrotami" (Lk 1,53), pomaga, da bomo z evangeljsko modrostjo ter velikodušno solidarnostjo uporabljali zemeljske dobrine. Naj nam pomaga, da bomo resnično služili Bogu in se povsem izogibali mamonu.«
Nato nas je pot vodila v Firence, prestolnico Toskane. Dan je bil namenjen ogledu mesta, ki ga upravičeno imenujejo srednjeveški in renesančni biser Evrope. V 14. stol. postane mesto najpomembnejše kulturno, umetniško in gospodarsko središče Apeninskega polotoka. Med sprehodom ob mnogih imenitnih palačah in cerkvah smo si ogledali najbolj slovite mestne spomenike: baziliko sv. Križa – Santa Croce, veličastno stolnico St. Maria del Fiore s slavno kupolo in Giottovim zvonikom, krstilnico z Ghibertijevimi »Rajskimi vrati«, pa tudi znameniti stari most Ponte Vecchio. Preden smo zapustili Firence smo se zapeljali še na najlepšo razgledno točko, Michelangelov trg, od koder se nam je odstrl čudovit razgled na mesto in okolico.
