»Ravnatelji poseganja na to področje enostavno ne bomo tolerirali.«

Pogovor o | 08.09.2022, 18:59 Marta Jerebič

Kako pogosto so se šole v času epidemičnih ukrepov srečevale z nestrpnostjo staršev? Kaj z agresivnimi starši, ki za vsako ceno želijo višje ocene za svoje otroke? Kako je s pomanjkanjem kadrov v šolstvu in kakšna vprašanja se odpirajo ob brezplačnih kosilih za vse osnovnošolce? In o LGBT ideologiji. O tem smo govorili v oddaji Pogovor o. Z nami so bili: ravnateljica Osnovne šole Lava v Celju Marijana Kolenko, ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in ravnatelj Šole za strojništvo, geotehniko in okolje v Velenju, Peter Rozman.

Agresivni starši, ki za vsako ceno želijo višje ocene za svoje otroke
Ravnateljica OŠ Lava Celje Marijana Kolenko pravi, da to tematiko odpira na roditeljskih sestankih skupaj z razredniki. »Zagotovo je treba povedati, da je za dobre ocene še vedno treba imeti trdno in dobro znanje; da so ocene še vedno razporejene od nezadostne do odlične; da ne moremo nikoli biti vsi samo odlični, kajti to je nerealno. In Gaussova krivulja še vedno velja! Ampak ne samo zato, ker velja Gaussova krivulja. Tako dejansko je. Za malo dela ne moreš pričakovati odličnih ocen. In kako postopati s starši? Učitelji in seveda ravnatelji moramo imeti samozavestno držo in jasno povedati, kje so meje … da ne morejo posegati v stroko. Učitelji so strokovno usposobljeni, da znajo oceniti, kakšno je znanje učenca. Ravnatelji imamo tukaj pomembno vlogo, da jasno povemo, da poseganja na to področje enostavno ne bomo tolerirali.«

Marijana Kolenko poudarja samozavest učitelja in pravičnost. Po njenem mnenju bi morala tudi država jasno stati za stroko in opolnomočiti šole, kadar te postanejo tarča posameznih staršev, ki mislijo, da lahko ocene svojih otrok višajo s svojim položajem. Dodaja, da so tovrstni pritiski slaba popotnica za otroka, potuha, in vzpostavlja neodgovoren odnos do tega, da je treba v življenju delati.

Helikoptersko bdenje staršev nad učenci v osnovni šoli, kaj pa v srednji šoli?
V srednjih šolah bi si medtem želeli več sodelovanja s starši, je povedal ravnatelj Šole za strojništvo, geotehniko in okolje v Velenju, Peter Rozman. Če je starš morda junija v devetem
razredu še helikoptersko bdel nad dogajanjem v šoli, pa se nato ob prestopu v srednjo šolo pogosto sliši, da bo pa zdaj sam skrbel zase. »Mislim, da je tukaj velika odgovornost nas vseh. Poskušamo vzpostaviti oziroma potem vzdrževati kontakt s starši preko celega izobraževanja tudi v srednji šoli, ker hitro nas lahko zavede, da lahko od mladostnika na nek način pričakujemo preveč. Potrebujejo podporo staršev na pravem mestu, v pravih situacijah.«

Pomanjkanje učiteljev
Najtežje je dobiti matematike in računalničarje, primanjkuje učiteljev razrednega pouka, specialnih pedagogov. V prihodnjih letih se bo težava še poglabljala, saj imamo v Sloveniji eno najstarejših učiteljskih populacij v Evropi. Več kot tretjina učiteljic in učiteljev pri nas je starejših od 50 let. V Evropi je ta delež v povprečju 20 odstotkov. »Naravoslovno usmerjeni kadri nas zapuščajo zaradi tega, ker ni motivacije za nekega računalničarja, ni motivacije za poučevanje v šoli, ker vemo, kje vse bo dobil službo, ki bo velikokrat bolje plačana. Enako se sedaj dogaja z matematiki, kjer se dogaja tudi že to, da je po prvem letniku zelo malo tistih, ki se odločijo za pedagoško smer,« je povedal ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek.

Ravnatelj Šole za strojništvo, geotehniko in okolje v Velenju, Peter Rozman, pravi, da je dobiti npr. strojnega inženirja za strokovne module skoraj misija nemogoče. »Pri kadrovskem pogovoru z enim od kandidatov sva se vse lepo dogovorila. Ustavilo se je, tako pač je, pri plači. Dejstvo je, da en dober dober strojni inženir seveda težko sprejme delovno mesto učitelja začetnika. Ob tem, da si seveda vsi želimo, da učitelj, ki pride v razred, v delavnico, dijake nauči to, kar se od njega pričakuje. Torej govorimo o delovnih izkušnjah.«

Posebej pereče se je v zadnjem času pokazalo tudi področje razrednega pouka. Ravnateljica Osnovne šole Lava v Celju Marijana Kolenko je povedala, da ima letos 6 učiteljic razrednega pouka, ki se od junija do novembra zvrstijo na porodniško. »Nemogoče je pokriti, pa lahko iščemo z lučjo pri belem dnevu,« je dejala. Na drugi strani je starejša generacija, ki se odpravlja v pokoj in je lahko veliko tudi bolezensko odsotna. Zato bi morali več pozornosti vložiti v strategijo načrtovanja kadrov, meni Kolenkova. Brunšek pa je opozoril tudi na pomanjkanje nepedagoškega kadra: na primer kuharjev ali računovodij.

Brezplačna kosila
V oddaji smo govorili tudi o brezplačnih kosilih. Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek ponazarja: »Smo največja šola glede na število vpisanih učencev v Sloveniji. Naša matična šola je bila grajena za 500 učencev, sedaj jih je preko 800. Vsa leta se srečujemo s težavami pri velikosti jedilnice in  pri razdeljevanju na liniji v kuhinji. Prostorska stiska pri nas v kuhinji je nevzdržna. Iskreno povedano, nikoli nismo mogli zagotoviti tako ustreznega prehranjevanja, da bi bilo to res na tisti kulturni stopnji, da ne bi bilo nekega hitenja, prerivanja … večkrat poudarjamo, da bi želeli v jedilnici več tišine, da bi želeli umirjeno prehranjevanje, da bi želeli tudi ustrezen odnos do hrane.«

Poudarja, da je prehrana v slovenskih šolah kljub vsemu še vedno izredno kakovostna, zdrava in ciljno usmerjena. »Otroci se velikokrat pritožujejo, da pač ni dobra. Izraz, kaj je nekaj dobro, je seveda zelo relativen. Mi imamo smernice, po katerih se hrana pripravlja, in ti niso vedno pisane na kožo novodobnim pričakovanjem. Ko govorim o prehrani, ki je večkrat tudi tema roditeljskih sestankov, starše opozorimo, da je to privilegij, dodatna pozitivna dobra stran tega šolskega sistema, te družbe, ki jo je nujno potrebno ohraniti. Vendar pa je treba razmisliti, kako jo tudi korektno urediti. Ravnatelji bi si želeli brezplačno šolstvo tudi na drugih področjih, kot so recimo šole v naravi, ki so izredno velik strošek, da ne govorim o delovnih zvezkih, kjer se šole ne moremo med sabo poenotiti.«

Kjer doslej ni bilo nekega pozitivnega odnosa do hrane, ga tudi ob morebitni uvedbi brezplačnega kosila ne bo. Povečala pa se bo količina odpadne hrane. »Pri nas konkretno  nekih testenin ne bo nikoli ostalo, kadarkoli pa pripravljamo neko zdravo domačo hrano, če gremo na ribe ali če uporabimo nek nov pristop, je pa tega zelo veliko.«

Govorili smo tudi o ideologiji LGBT v šolah. In o nasilju.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na tej povezavi.