Jože BartoljJože Bartolj
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Meta PotočnikMeta Potočnik
Urša Cankar Soares (foto: Marjana Debevec)
Urša Cankar Soares | (foto: Marjana Debevec)

Urša Cankar Soares: Tega si nisem jaz izmislila

Novice | 23.09.2022, 10:37 Marjana Debevec

Potem ko je matični odbor potrdil spremembe družinskega zakonika, jih bo na seji, ki se začne prihodnji teden, sprejemal še državni zbor. Na seji odbora so sodelovali tudi nekateri predstavniki civilne družbe. Med njimi je bila koordinatorica Pohoda za življenje Urša Cankar Soares.

Urša Cankar Soares je v državnem zboru spregovorila prvič. Člane parlamentarnega odbora za družino je nagovorila kot ženska, žena in mama. »Vidik žensk, žena in mater, predvsem mater, se v tem parlamentu zelo redko sliši, čeprav nas je v Sloveniji zelo veliko in smo ključni člen družin, saj kot se radi izrazimo, podpiramo tri vogale, in če jih v družini, jih posledično tudi v državi. In tukaj sem zato, ker je predlog Družinskega zakonika, ki ga je pripravil minister krivičen in žaljiv do žensk, žena in mater, predvsem pa je krivičen in nevaren za naše otroke.
Sem žena svojemu možu že šest let, z možem se zavedava najine razičnosti in želiva iz nje potegniti največ in jo vplesti v najino družino, da je ta najina različnost nekaj kar najino družino bogati. Vesela sem, da se imava rada, da sem mu zvesta in je on meni zvest. In se bom trudila, da bo tako ostalo še naprej. Ni vse idealno, daleč od tega, ampak v družini se s popuščanjem, potrpljenjem in ljubeznijo nekako premagajo tudi težave.«

Soarseva je spomnila tudi na svoje materinstvo. »Sem mama. Kot mami mi je jasna ena stvar. Otroci niso moja last, ampak so nama z možem za določen čas zaupani v oskrbo, da jih dobro pripraviva na samostojno življenje. Najina naloga in pravica je, da na njih preneseva svoje vrednote, ter da sva njihova zaščitnika pred stvarmi, ki jim lahko škodijo, da lahko v polnosti raziskujejo lepoto tega sveta. Tako čutiva. In ko bova to nalogo opravila, bova ostala sama doma. Oni pa se bodo vračali, upava, da s svojimi otroci, najinimi vnuki in bova kot stara mama in stari oče opravila svojo vlogo, če bo seveda zdravje dopuščalo. Menda vemo, da si tega si nisem izmislila jaz. Kaj ni razumljivo prav vsem, da je to nekaj naravnega, nekaj, kar je položeno v samo bistvo človeka in našega obstoja. In to naravno dinamiko hočejo nekateri s tem predlogom Družinskega zakonika uničiti.

Ob treh otrocih vsak dan ugotavljam, da vsak od otrok potrebuje mene in moža. Mamo in očeta. Prijateljice, ki so ločene, to čutijo včasih še bolj močno kot jaz. Zato, ker oče ni vedno pri roki. In lepo prosim, ne govoriti, da so ločeni starši dokaz, da otrok ne potrebuje mame in očeta. Ločeni starši najbolj vedo, da otrok potrebuje mamo in očeta.«

Ob tem je Urša Cankar Soares navedla konkreten slovenski primer. »Ženska si je sama želela otroka. Šla je v tujino na umetno oploditev. Ko je ta otrok rasel, je začel kazati neverjetno potrebo po moški družbi. Ko sem ga spoznala je imel 4 leta. Mati je bila primorana stopiti v stik z biološkim očetom. Tako močno je otrok hrepenel po očetu. Zgodba je imela žal zelo žalostno nadaljevanje, katerega ne bom več opisovala

O tem, kaj konkretno prinašajo spremembe družinskega zakonika, pa je Soarševa povedala: »Spremembe družinskega zakonika predlagajo, da katerakoli kombinacija zvez dveh ljudi svobodno odloča o rojstvu otrok. To jaz razumem, kot pravico kupiti otroka, ker ga drugače dva moška ali dve ženski ne morejo dobiti.  Za otroka se lahko svobodno odločita samo moški in ženska, vse druge kombinacije odnosov pa lahko do otroka pridejo samo z neke vrste trgovino ali uslugo. In na koncu je mama, ki rodi in proda otroka prepuščena sama sebi, svojim travmam in stiskam.

Če je bila v to izkušnjo prisiljena zaradi socialnega položaja je to še toliko bolj nemoralno. In, ta predlog zakona, daje podlago ravno za to. Ko ti, kot mati otroka 9 mesecev nosiš, se nanj navežeš, otrok posluša tvoj glas, pozna tvoj vonj, tvoje bitje srca. Veste, da ima otrok nagon, da če ga postaviš na mamin trebuh sam pripleza do dojke? Kako čudita je narava. Nekateri pa želijo tega novorojenega človeka na silo ločiti od edine varne točke, ki jo on pozna, da bo načrtno prikrajšan za dojenje, ki je znanstveno dokazano najboljše za dojenčke, ločen bo od mamice.

Si predstavljate, da vi kot otrok nikoli ne bi imeli mamice in nikoli ne bi izrekli te besede? Tako kruti postajamo v svojem egoizmu. Ja tudi dve mamici z dojenčkom ni tako romantično, kot se te dni sliši v slovenskih medijih. Kaj pa ta otrok? Ko bo v stiski iskal oporo svojega očeta? Kdo bo vedel za to? Nihče seveda. Ker to ne bo prišlo v javnost. Umetna oploditev žensk, ki ne marajo moških in trgovina z otroki oz. kot ji nekateri rečejo t.i. nadomestno materinstvo sta, verjemite mi, naslednji korak, ki nam ga bodo vsiljevali.

Otroci so ljudje, le da nekoliko mlajši in manjši. Niso neki hišni ljubljenčki, ki si ga zamisliš, da ga boš imel. Če pa ga nočeš, ga pa splaviš. Po eni strani delamo otroke v laboratorijih, jih damo v renta maternico, da jih bogati naročniki kupijo, po drugi strani pa na milijone, natančneje okoli 50 milijonov otrok letno kot človeška civilizacija zmečemo med odpadke

Zato je Urša Cankar Soares prepričana, da ne moremo in ne smemo delati vsega, kar lahko naredimo. »Otrok ni nikogaršnja pravica

V zadnjem delu svojega nagovora, med katerim jo je vodja odbora ves čas prekinjal, je koordinatorica Pohoda za življenje še poudarila, da ni optimalno za nobenega otroka, da gre otrok v posvojitev v lezbično, homoseksualno, queer seksualno, transseksualno, aseksualno razmerje. Najbolje zanj je, da živi z mamo in očetom. V zapisu, ki ga ni uspela prebrati do konca je Soarseva še pozvala politike, naj ne ponavljajo floksul, češ da je boljše, da otrok živi pri dveh ljubečih homoseksualcih, kot pri nasilnem očetu in histerični mami. Znanstvene raziskave, namreč kažejo, da je med LGBTQIA+ populacijo veliko več nasilja. Navedla je primer Becketa Cooka, ki je živel v homoseksualnem razmerju in katerega pričevanje lahko najdemo na youtubu.

Urša Cankar Soares je še prepričana, da se s škodljivimi spremembami družinskega zakonika ukvarjamo tudi zato, ker so štirje ljudje, minister Luka Mesec, njegova dva državna sekretarja Simon Maljevac in Dan Juvan ter predsednik parlamentarnega odbora pristojnega za družino Miha Kordiš vsi moški in vsi brez otrok. Brez realnega vpogleda v realne probleme in stiske mater, otrok in družin. Zame je nepredstavljivo, da tudi ene mame ni med najbolj odgovornimi za družinsko politiko v Sloveniji. Je to enakopravnost moških in žensk?, se je vprašala.

Svoj nagovor pa je sklenila z besedami: Otroci so naše največje bogastvo in jih bomo zaščitili pred tem škodljivim zakonom. Skupaj s celo Slovenijo.

Novice
Tjaša in Uroš Steklasa (photo: Rok Mihevc) Tjaša in Uroš Steklasa (photo: Rok Mihevc)

Do konca koncerta Klic dobrote zbrali ...

Slovenska karitas je pripavila že 34. dobrodelni koncert Klic dobrote za slovenske družine v stiski. Iz dvorane Golovec v Celju so ga lahko neposredno spremljali gledalci RTV SLO 1 in poslušalci ...

Skupinska fotografija radijskih sodelavcev (photo: Rok Mihevc) Skupinska fotografija radijskih sodelavcev (photo: Rok Mihevc)

30 let največje slovenske župnije

28. november je za Radio Ognjišče že tri desetletja prazničen. Na ta dan leta 1994 smo v ljubljanskem studiu, ki se nahaja v polkletnih prostorih Zavoda svetega Stanislava, začeli z oddajanjem ...

Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc) Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc)

Melita odhaja, Mavrica ostaja ...

Letošnja jesen je odnesla poletje, prinesla praznovanje naše radijske obletnice, v soboto pa naznanila tudi menjavo na uredniškem mestu revije Mavrica. Otroški mesečnik izhaja pri Založbi Družina, ...

Franci Trstenjak, Valentin Areh, Tanja Dominko, Danijel Poslek in Aljoša Rehar (photo: Rok Mihevc) Franci Trstenjak, Valentin Areh, Tanja Dominko, Danijel Poslek in Aljoša Rehar (photo: Rok Mihevc)

30 let Radia Ognjišče: O medijih z mediji

V oddaji Pogovor o smo gostili pomembne soustvarjalce slovenskega medijskega prostora in se posvetili aktualnemu stanju in spremembam v preteklih treh desetletjih. Med sogovorniki so bili ...