Volilna skrinjica | (foto: ARO)
Tri od petih parlamentarnih strank pošiljajo v boj svoje predsedniške kandidate
Alen Salihović
Kampanja pred volitvami predsednika republike bo uradno stekla 22. septembra, danes pa se izteče rok, do katerega morajo organizatorji kampanje odpreti posebne transakcijske račune. Na njem morajo zbrati vsa sredstva za financiranje kampanje ter z njega poravnati vse stroške. Ti ne smejo preseči 25 centov na posameznega volilnega upravičenca v državi, v drugem krogu pa se lahko povečajo še za 15 centov. V igro je medtem vstopil dodatni kandidat. Predsednik NSi Matej Tonin je napovedal, da stranka v boj pošilja nekdanjega ministra Janeza Ciglerja Kralja. Med parlamentarnimi strankami tako kandidata ne bosta imeli vladni SD in Gibanje Svoboda.
»Za predsednika predlagamo Kralja! Janez Cigler Kralj prinaša upanje, da lahko ustvarimo drugačno Slovenijo. Pooseblja človečnost, ki jo bomo v zahtevnih časih, ki so pred nami, potrebovali. Ima jasna stališča in verjame v vrednote, na katerih temelji Slovenija,« tako je kandidata v imenu NSi napovedal njen predsednik Tonin.
Odločitev Cigler Kralj podpira tudi evropska poslanka Ljudmila Novak, ki dogaja, da verjame, da bo v predsedniški tekmi znal dobro zastopati svoje vrednote in vrednote krščanske demokracije. »Cigler Kralj je človek, ki zna ljudi ne samo poslušati, temveč tudi slišati. Veseli me, da bomo v NSi kot resni politični stranki imeli svojega predsedniškega kandidata,« je zapisala Novakova, ki je leta 2017 kandidirala kot kandidatka stranke NSi.
Tako le tri od petih parlamentarnih strank - SDS z Anžetom Logarjem, ki se v tekmo podaja zgolj s podporo podpisov volivcev, NSi z Janezom Ciglerjem Kraljem in Levica, še z neznanim kandidatom pošiljajo v boj svoje ljudi. Kaj to pomeni za največji vladni stranki Gibanje Svoboda in SD, ki kandidata nimata, smo vprašali novinarja Domovine Martina Nahtigala: »V bistvu gre za zanimiv proces, nepričakovane ali manj pričakovane konsolidacije na levi. Namreč premier Robert Golob se je v tej situaciji pokazal kot izjemen pragmatik. To kar mu je bilo napovedano že v začetku njegove politične kariere. Romantično predstava o tem, da vsaka stranka mora za vsako ceno imeti svojega kandidata na volitvah, je v razrušil do temeljev. V bistvu ima v kandidatki Nataši Pirc Musar praktično svojo kandidatko in zato ne vidi nobenega smisla, da bi nekoga, kot je Marta Kos, ki ji ni dobro kazalo v preliminarnih anketah, poslal v boj ter s tem za kampanjo zapravljal kar nekaj strankarskega denarja. Pri tem pa bi bil na koncu rezultat za njega isti oziroma za njegov politični pol. Kar se tiče desnice pa je očitno ta predstava o tem, da je potrebno imeti vsak svojega kandidata močnejša. Imamo dva zelo dobra kandidata tako, da bo imel desni slovenski politični pol težko delo izbire vsaj v prvem krogu.«
