Poslanci Sajovic, Dimic, Gladek in Zrim o pestrem političnem dogajanju

| 02.09.2022, 11:06 Alen Salihović

Kmalu bo minilo sto dni vlade in po napovedih nas čaka vroča politična jesen. O draginji, ukrepih zoper njo, migracijah, epidemiji, vojni v Ukrajini in predsedniški tekmi smo govorili s poslanci v tokratnem »Pogovoru o«. Naši gostje so bili vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Borut Sajovic, poslanec SDS Rado Gladek, poslanka NSi Iva Dimic in poslanec SD Damijan Zrim.

Ukrepi zoper draginjo naj ne bodo fokusirani zgolj na peščico

Uvodoma smo se ustavili pri ukrepih, ki jih zoper draginjo pripravlja vlada. Poslanec Gibanja Svoboda Sajovic je na vprašanje, ali bodo ti ukrepi zadostni odgovoril, da je optimist vendar so razmere v katerih se skupaj z velikim delom Evrope in sveta srečujemo tudi v Sloveniji posledica ukrajinske krize. »Draginja na področju energentov se je začela že lansko jesen. Prvi ukrepi v dobro ljudi so sprejeti na področju DDV-ja, gospodarstva, energije in še kje. Glede na razprave in tudi na intervju z Zelenskim na Blejskem strateškem forumu pa bi rekel, da razpleta ukrajinske krize žal še ni na vidiku in prepričan sem, da bomo vsi skupaj v državnem zboru poleg teh uvodnih ukrepov morali naslednje leto posvetiti sprejemanju še številnih drugih dodatnih ukrepov, s katerim bomo ublažili draginjo,« poudarja Sajovic.

Poslanec SDS Gladek pa je dejal, da mora vlada pri ukrepih za odpravo posledic draginje poskrbeti za celotno prebivalstvo, ne sme pozabiti nikogar in naj se ne fokusira zgolj na peščico. »Zato smo v poslanski skupini SDS v zadnjih dneh vložili kar nekaj amandmajev na zakone, ki jih je v državni zbor predložila vlada. Predlagali smo, da je do energetskega dodatka upravičenih več skupin prebivalstva kot na primer zaposleni z minimalno plačo, študentje, upokojenci in drugi. Predlagali smo tudi, da so do pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen energentov upravičeni odjemalci vseh energentov in ne le odjemalci električne energije in zemeljskega plina. V SDS namreč menimo, da je gospodarstvo gonilna sila države, zato morajo biti ukrepi cilji. Lep primer so ukrepi prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše, ki je ukrepe usmerila na vse skupine prebivalstva. Pomagali smo praktično vsem, hkrati pa je Slovenija zaradi teh ciljnih ukrepov dosegla rekordno gospodarsko rast in najnižjo brezposelnost v zgodovini samostojne Slovenije,« je dejal Gladek.

Kako pripravljeni so poslanci sodelovati med seboj?

Sodelovanje med koalicijo in opozicijo je bila druga tema, ki smo se je lotili v oddaji. Poslanec SD Zrim je dejal, da se kot novi poslanec ne želi ozirati v preteklost. »Vsi vemo, da te politične igrice ne koristijo nikomur ta predstava za javnost se mora enkrat končati. Zgledovati se moramo po drugih zahodnih evropskih državah, ki kljub temu, da imajo med strankami nasprotna si mnenja v državnih zborih normalno funkcionirajo in upam, da bomo to dosegli tudi v državnem zboru Republike Slovenije,« je povedal Zrim.

Poslanka NSi Dimic je dejala, da so pripravljeni sodelovati z vladno koalicijo in dodaja, da so to pokazali z glasovanji in pri iskanju najboljših rešitev. »Poleg tega smo že in še bomo podprli vladne ukrepe, ki se nam bodo zdeli pravilni, kar pa ne pomeni, da ne bomo seveda za amandmaji ali z zakonskimi predlogi predlagali tudi svoje rešitve. Na področju gospodarstva smo močna stranka. Imamo kar nekaj znanja na tem področju in seveda tudi dober program in zdi se mi, da je potrebno zasledovati to, da imamo močno gospodarstvo, da imamo delovna mesta,« je dejala Dimic.

Prisluhnite polemiki o nastopu predsednika vlade Roberta Goloba na Blejskem strateškem forumu.

Poslanci o vojni v Ukrajini.

Poslanci o migracijah.

Poslanci o predsedniški tekmi.

Pri soočanju z epidemijo vsi stavijo na sodelovanje

Poslanec SDS Gladek je o soočenju vlade z epidemijo dejal, da je izjava predsednika vlade Roberta Goloba, da naj gredo državljani v boju proti epidemiji na morje, v posmeh vsem, ki so zaradi covida19 izgubili življenje, prav tako je v posmeh vsem zdravstvenim delavcem, ki se že več kot dve leti borijo proti virusu. »Od sedanje vlade bi za jesen pričakoval bolj konkretno oziroma jasne jasne napovedi. Zagotavljati, da ne bomo nosili mask, se mi zdi, da je to malo preuranjeno. Menim, da se zarečenega kruha največ poje in če je nošenje mask največji problem te epidemije, potem se bojim, da se bomo še kar nekaj časa bojevali z njo,« pravi Gladek.

Poslanec SD Zrim upa, da se epidemično stanje jeseni ne bo poslabšalo, na vprašanje o težavah, ki bi jih lahko zaradi okužb imeli v vzgoji in izobraževanju pa dodal: »Vsekakor bo težko. Prejšnji vladi so očitali, da je tukaj delala določene napake oziroma, da smo šole zapirali preuranjeno. Nova koalicija si je v koalicijski pogodbi zadala, da bo šole zapirala zanje in odpirala prve. Upajmo, da nas bo obšlo zelo milo, da ne bo nekega hujšega vala, kar se bo pa zgodilo jeseni pa bomo videli takrat.«

Da bi se epidemija začela čim prej iztekati pa je dejala poslanka NSi Dimic. »Epidemija je spremenila naše navade, naše življenje, naše odnose. To je bila neprijetna izkušnja. Nihče ne zna napovedati, kaj se bo dejansko zgodilo. V vsakem primeru pa si želim več sodelovanja, medsebojnega zaupanja, da bi bolj pazili drug na drugega in da bi znali in zmogli zaščititi najranljivejše,« pravi Dimic.

Ena od prednostnih nalog aktualne vlade je po besedah poslanca Sajovica obvladovanje epidemije, in sicer jo upravljati in obvladovati s stroko. »Cilj je, da družba ostane čim dlje odprta, hkrati pa, da zaščitimo najranljivejše. Temu cilju bodo seveda sledili tudi vsi ukrepi takrat, ko so ali pa ko bodo potrebni. V osrednjo mesto postavljamo stroko,« je povedal Sajovic.