Slavi Košir
Marko Zupan
Marta Jerebič
Gašenje s helikopterjem, požar (foto: Ervin Čurlič)
Gašenje s helikopterjem, požar | (foto: Ervin Čurlič)

Po požaru na Krasu: hvala Bogu težjih poškodb ni bilo

12.08.2022, 09:03 Marcel Krek

V tokratni oddaji Pogovor O smo se s poveljnikom Civilne zaščite za severno Primorsko in uslužbencem ministrstva za obrambo mag. Samom Kosmačem dotaknili silovitega požara, ki se je na Krasu razplamtel 15. julija in zajel več kot 2.000 hektarjev tako na slovenskem kot italijanskem delu planote Kras. Vzrok zanj delno pripisujejo iskram, nastalim zaradi zaviranja vlaka, delno pa udaru strele. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zahteval tudi aktivacijo državnega načrta za požare v naravnem okolju. Žal pa kraški požar ni edini večji požar v naravnem okolju v letošnjem poletju, niti ne edini na Primorskem. Tako že poročamo o novem, na območju Socerba, za katerega so že sprožili omejeni načrt.

Nevarno in obsežno gašenje

Kosmač se s sicer precej črnogledimi napovedmi za prihodnost, ko se spominja izkušnje nedavnega silovitega požara na Krasu. Po njegovih besedah je šlo za enega najtežjih gašenj, kar jih je izkusil v svoji karieri. Kot poveljnik civilne zaščite za severno Primorsko je skrbel za zahtevno koordinacijo med gasilci, ki so na Kras prišli z vseh koncev Slovenije. »Izkušeni, domači gasilci so skrbeli za najtežje terene na pogorišču, saj dobro poznajo teren,« je pojasnil Kosmač in dodal, da je bilo potrebno gasilce iz drugih delov Slovenije opozarjati predvsem na nevarnost ubojnih sredstev, ki na Krasu ležijo še iz časov prve svetovne vojne: »Nekajkrat so ta sredstva eksplodirala zelo blizu gasilcem, res je bilo nevarno,« je dejal.

Tu je na voljo celotnem posnetek Pogovora o

Brez gasilcev na tleh, nam tudi pomoč iz zraka ne bi kaj dosti pomagala.

Spomnil je na požrtvovalnost in pogum gasilcev, ki so se kljub zavedanju nevarnost odpravili na požarišče. Dejal je, da jih nikoli ne žene želja po kakršnemkoli zaslužku temveč želja po brezpogojni pomoči. Ob tem je dodal: »Brez gasilcev na tleh, nam tudi pomoč iz zraka ne bi kaj dosti pomagala.« Tokrat so s svojimi letali in helikopterji pomagale tudi Srbija, Madžarska, Italija, Slovaška, Avstrija, Hrvaška in Romunija. Slovenija ima namreč v svoji floti zgolj helikopterje, ki pa lahko nosijo precej manj vode kot letala. Kako je potekalo usklajevanje s tujimi gasilskimi enotami? Kosmač pojasnjuje, da sta za to skrbela po en gasilec: za področje samega gašenja in nadzora požara in vojska, ki je pomagala z zračno koordinacijo, pravzaprav z zračno kontrolo.

Poveljnik Civilne zaščite za severno Primorsko Samo Kosmač
Poveljnik Civilne zaščite za severno Primorsko Samo Kosmač © Rok Mihevc

Slovenija s pomanjkljivo zračno protipožarno zaščito

Obrambni minister Marjan Šarec je že v času požara napovedal, da bo ministrstvo po posvetovanju s stroko šlo v krepitev zračnih sil za gašenje. Civilna zaščita pod vodstvom Srečka Šestana bo tako do sredine septembra pripravila dokument, v katerem se bo opredelila do okrepitve zračne protipožarne obrambe.

Letala za gašenje bo sicer v okviru rezerv strateške opreme za hitro odzivanje na krize kupila tudi Evropska unija. Slovenija se nakupu doslej ni pridružila, a je premier Robert Golob za Televizijo Slovenija napovedal, da bo pri njem sodelovala. Kosmač meni, da bi bilo to za našo državo še kako pomembno, ne glede na to, da bi omenjena letala dostavili šele do leta 2029, saj predvsem podjetje Bombardier že nekaj časa ni izdelovalo znamenitih letal Canadair, oziroma kanader, ki se je kot izjemno koristno izkazalo tudi ob požarih na Krasu.

Nagrade gasilcem

Slovenci smo znani po tradiciji gasilstva in prostovoljnih gasilskih društev, Kosmač meni, da so ta še kako pomembna pri posredovanjih. prostovoljni gasilci za svoja herojska ravnanja niso plačani, so jim pa bile s strani države predvsem po gašenju na Krasu obljubljene nagrade. Najprej sicer v obliki denarnih nagrad posameznim gasilcem, kasneje pa kot donacije gasilskim društvom. Pravno podlago naj bi zagotovil tudi spremenjeni zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Kosmač meni, da ne bi bilo nič narobe tudi z direktno denarno nagrado posameznim gasilcem, saj so se mnogi odpovedali poletnim dopustom, hkrati pa bi nagrada delovala kot spodbuda in zahvala – podobno, kot je to veljalo za covidne dodatke.

Ganilo me je, ko sem se zvečer vračal domov in ob cesti videl neštete transparente podpore, po Mirnu, Opatjem selu in Šempetru.

Kosmaču in gasilcem je sicer največ pomenila moralna in materialna podpora vseh Slovencev in lokalnega prebivalstva. Po njegovih besedah so prebivalci okoliških vasi dobesedno »izropali« lokalne trgovine, da bi s hrano in pijačo oskrbeli gasilce, hkrati pa so iz vseh koncev države prejeli toliko dobrin, da so morali celo sporočiti, da imajo vsega kar preveč. »Ganilo me je, ko sem se zvečer vračal domov in ob cesti videl neštete transparente podpore, po Mirnu, Opatjem selu in Šempetru,« je sklenil Kosmač.

Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec) Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec)

Družino bomo branili do konca

Kljub dežju se jev torek popoldne na shodu za zaščito družine pred državnim zborom zbralo skoraj 10.000 ljudi. V besedah upanja in hkrati odločenosti so sporočali, da ne bodo dopustili poseganja v ...

Družina (photo: pexels) Družina (photo: pexels)

"Mama je aspirin, ata pa apaurin"

Po dveh mesecih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki pravi, da je čas, ki prihaja, zanj najlepši v letu. Ne samo zaradi pestrosti barv, tudi zato, ker stvari, ...

Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv) Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv)

Martin Golob in njegovi prijatelji Romi

"V življenju mora biti vedno nekaj novega, če ne duhovna rast, pa kakšna nova župnija." Tako se je uvodoma v oddaji Za življenje pošalil duhovnik Martin Golob, ki je pred kratkim v soupravo dobil ...