Jure SešekJure Sešek
Mark GazvodaMark Gazvoda
Meta PotočnikMeta Potočnik
Sveta maša v Slavini pri Postojni (foto: Vatican News)
Sveta maša v Slavini pri Postojni | (foto: Vatican News)

Pred 500 leti Turki napadli cerkev v Slavini pri Postojni

| 06.08.2022, 13:24 Alen Salihović

Na včerajšnji god Marije snežne je v Slavini pri Postojni potekalo praznovanje zaobljubljenega dne ob spominu na 500-letnico turškega vpada v cerkev. Slovesno somaševanje po katerem je sledila procesija s Svetim Rešnjim Telesom po Slavini je vodil biseromašnik Rafko Valenčič.

»Niso Turki tisti, ko so oblikovali podobo te župnije, marveč Kristus. Njegova navzočnost, navzočnost tudi božje Matere, ki je skozi zgodovino spremljala naše prednike. Zgodovina je tista, ki nam pove, kaj je Bog storil za nas in to je tudi zgodovina odrešenja zapisana v stari in novi zavezi. Prav je, da te stvari tako občutimo in jih prikličemo v spomin kot tiste, ki so sedaj živi za nas in za druge,« je dejal v pridigi Valenčič.

Spomnil je tudi na številne duhovnike, tudi hrvaške, ki so skrbeli za vero in ljudi. »Njihovo sporočilo je to, da so oznanjali Kristusa. Ne nekaj drugega. Ne tisto, kar danes slišimo, vse bo novo. Kaj neki bo novo? Morda neumnosti. Morda pa ravno to, da vse kar je do sedaj bilo ni nič veljavno, tega smo navajeni že od leta 1945 in kako se iste stvari danes ponavljajo. Mi ponavljamo Kristusovo besedo. Kristusov evangelij, moje besede ne bodo prešle, jaz sem resnica, pot in življenje in tega se kot kristjani oklepajmo in ne bojmo se tudi drugim reči, da to verujemo.« Dopoldne je slovesno somaševanje vodil srebrnomašnik dekan Jožef Koren.

Posnetek pridige je na voljo na povezavi sodelavcev Vatican News.

Iz pridige g. Janeza Podboja ob blagoslovitvi novih fresk v prezbiterij 15. avgusta 1888

"Častitljiva je faranje Slavinski, naša farna cerkev, pa ne samo zavoljo visoke starosti svoje, ampak tudi že zavoljo drugih vzrokov. Ali veste, da je v tej cerkvi že tekla kri za sv. vero, da je v njej mnogo nekdanjih vaših prednikov umrlo mučeniške smrti? Zgodovina nam je tudi to ohranila, v večen spomin na starodavne čase. ... Pridirjali so Turki v Slavino ravno na cvetno nedeljo. V cerkvi je bilo duhovno opravilo in mnogo ljudi pri sv. maši. Niso vedeli siromaki, da jih čaka smrt ravno to uro. Turki ulomijo v cerkev in planejo na pobožno ljudstvo kakor truma gladnih volkov na čedo ovac. Kdo popiše strah in grozo ubogih ljudi? Njih obupani krik in vik odmeva po cerkvi. Vse se gnjete proti vratom hoteč rešiti drago življenje. Ali Turki jih prestrežejo povsod in pomahajo vse, karkoli doseže njih ostra sablja. Tudi duhovnika pred altarjem na kosce sesekajo. Cerkev je vsa polita s krvjo nedolžnih kristijanov, ki so kot marterniki umrli in brez dvojbe prejeli krono večnega življenja. Mar ni res, predragi faranje, vaša farna cerkev vredna spoštovanja tudi za to, ker je v njej tekla kri za sv. vero? Ali dolžnost vaša, pobožno klečati na teh-le tleh, ki jih je rosila dragocena kri vaših nekdanjih očetov?"

Letošnje praznovanje Marije Snežne, zaobljubljenega dne cele nekdanje slavinske župnije je, kot je sporočil mag. Božo Rustja vrhunec pomembne obletnice. »V letošnjem letu se namreč spominjamo 500 letnice turškega vpada, ki se je zgodil na cvetno nedeljo leta 1522. Po zgodovinskih virih so namreč na ta dan na enem od svojih plenilskih pohodov Turki iznenada vdrli v Slavino in presenetili ljudi zbrane v župnijski cerkvi. Župnika, ki je ravno bral pasijon, so ubili pred oltarjem, prav tako so pobili nekaj vernikov, druge pa odpeljali v sužnost. Gre za enega najbolj pretresljivih dogodkov v naši lokalni zgodovini, ki je še danes, po pol tisočletja, živ v ljudskem spominu. Mučeništvo naših prednikov, njihova trdna vera in vztrajnost sta nam ob tem častitljivem jubileju poseben navdih in zgled. Tudi današnji čas je namreč čas velikih preizkušenj, ko svet še vedno pesti epidemija koronavirusa, ko nedaleč od nas divja okrutna vojna, ko večjemu delu sveta grozi huda lakota. Ob letošnjem praznovanju se bomo, zvesti zaobljubi svojih prednikov, k Mariji Slavenski zato obrnili z zaupno prošnjo za konec epidemije ter še posebej za mir v svetu in naši domovini,« je zapisal mag. Rustja.

Dr. Janez Juhant in Janez Remškar (photo: TD) Dr. Janez Juhant in Janez Remškar (photo: TD)

Remškar in Juhant kritična

Priljubljenost vlade pada, tega ne more zanikati nihče, težave ima z iskanjem kandidatov za ministre, s sestavljanjem proračuna, z zdravniško stroko, pa tudi z javnostjo, čeprav se nekateri mediji ...