Silvester Gabršček, s. Anja Kastelic in Jože Bartolj. Škof Maksimilijan Matjaž pa je bil z nami preko ZOOM povezave. | (foto: posnetek zaslona)
"Kristus nas je poslal kot sol, ne kot cukr."
Radijski misijon 2022 Rok Mihevc
V zadnjem pogovornem misijonskem večeru so bili z nami celjski škof Maksimilijan Matjaž, član gibanja Fokolarov Silvester Gabršček in sestra Anja Kastelic. Cel misijonski teden smo potovali proti vrhu, zadnji dan smo sklenili z razmišljanjem o tem, kako največja je ljubezen.
Škof Maksimilijan Matjaž
"Če vemo, da se Gospod imenuje in je ljubezen, potem lahko to podobo kompletiramo v tem, da Gospod išče nas. In podoba osla pri Kristusovem prihodu v Jeruzalem, s pomočjo te ponižne živali želi Bog vstopiti v finale vsakega človeškega življenja. Tukaj je za nas po eni strani spodbuda, pa tudi usmeritev, da smemo to svojo preprostost, človeško revščino, realnost ponuditi Gospodu, da samega sebe na nek način ponese v naše življenje in naš svet. Gospod bi seveda lahko izbral drug način, da se razodeva in vstopa v človeško življenje."
s. Anja Kastelic
"Ljubezen je velika, ker zna biti majhna. Poklicani smo postajati vedno bolj krotki. Ljubezen je tista, ki nas vedno preseneti. Velikonočna ljubezen te vedno poišče tam, kjer je ne pričakuješ, te opaše in prosi, da se pustiš odvesti. Povabljeni smo vedno znova stopiti iz človeške narave, tudi, ko bo ta protestirala ali bo trmasta. Da bi se pustili toliko osvojiti, da popusti strah zase."
"Kristus nas je poslal kot sol, ne kot "cuker". Naša prva skrb je, da bi res imeli okus in to po evangeliju, po Kristusu. Da dovolimo, da ta njegova ljubezen steče skozi nas. Poklicani smo sprejeti to ljubezen, jo spustiti skozi in ljubiti zaradi ljubezni same. Ljubezen bo vedno poteptana, spljuvana, tudi od najbližjih. Zato, ker je to pot ljubezni. Če nekoga spustiš blizu, pomeni, da bo tudi špiknilo in zabolelo. Ta ljubezen ima vedno velikonočne prehode. Poklicani smo dišati po Kristusu."
Silvester Gaberšček
"Ljubezen je tista, ki premaga vse. Izpostavil bi skupno hojo, tudi v sinodi. Če hodimo skupaj, se veselje pomnoži, bremena pa podelijo. Če bomo gojili pozornost drug do drugega, se vživeli v njega, potema takrat kličemo samega Boga med nas. Vidimo, da je to sestavni del krščanskega življenja in evangelizacije. Čim večje so preizkušnje, toliko več je milosti. In ena od milosti je tudi skupna hoja v medsebojnem odnosu."
"Večkrat je treba imeti potrpljenje in videti širše. Bog ne programira težav, večkrat si jih sami povzročimo kot človeštvo. Tukaj je naša svobodna volja. In ta je večkrat sebična. Če pa bi uspeli ostati v ljubezni in se za njo prizadevali, potem bi gradili skupaj z Bogom naše življenje, znali vtkati v vsakdanji dan to Božje."
