Jaklič za Radio Ognjišče o »nevidnem bataljonu«, ki v Ukrajini beleži zločine nad civilnim prebivalstvom

Spoznanje več | 05.04.2022, 16:24 Alen Salihović

V minulih dneh so nas pretresle podobe iz ukrajinskega mesta Buče, kjer so Rusi po umiku iz tega kraja pustili pravo razdejanje. Svet je bil zgrožen nad smrtnimi žrtvami med civilisti, ki so ležali kar po tleh. Poboje civilistov so v Kijevu označili za genocid in vojne zločine. V minulih dneh so se že pojavili pozivi k preiskavi teh in tudi drugih pobojev, ki so jih izvedli ruski vojaki. O tem, kdaj lahko pride do preiskave, pa tudi, kako je z varovanjem civilnega prebivalstva v času vojne, smo vprašali ustavnega sodnika, profesorja Dr. Dr. Klemena Jakliča (OxfordZK, Harvard ZDA).

Ustavni sodnik Jaklič je v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« uvodoma poudaril, da številne konvencije že več kot sto let nalagajo varstvo civilnega prebivalstva, neposredni napadi na nevojaško osebje in na stvarno premoženje, ki ni povezano z vojsko, pa je strogo prepovedano.  »Seveda se v vsaki vojni dogaja tudi to, ampak tukaj gre za razlikovanje med načrtnim obstreljevanjem civilnih delov, naselij in s tem tudi civilnega prebivalstva in pa med takšnim, ki predstavljajo pomoto, oziroma del izstrelka zgreši vojaško tarčo in prileti v nek civilni objekt.«

Vse to po njegovih besedah izhaja iz Ženevskih pa tudi Haških konvencij ter Rimskega statuta. »V njih poleg zaščite civilnega prebivalstva in premoženja ter varstva vojnih ujetnikov in ranjencev najdete npr. tudi določbe o Rdečem križu, o posebni zaščiti vozil in osebja Rdečega križa, o humanitarnih koridorjih in podobno. Najdete pa tudi definicije vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Za tovrstne zločine se je tekom razvoja oblikovala tudi institucionalna struktura, seveda sodišča na mednarodni ravni, ki te zločine sankcionirajo.«

Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu je že sprejel odločitev o uvedbi preiskave: “obstaja razumna podlaga za sklep, da so bili v Ukrajini storjeni tako vojni zločini kot zločin proti človečnosti”. Kaj to pomeni? Ustavni sodnik Jaklič odgovarja, da se je s tem vzpostavil »nek nevidni bataljon«, ki že spremlja dogajanje skozi oči prava: »To sodišče je poslalo svoje preiskovalce v Ukrajino, ki skrbno beležijo vse te dogodke in potencialne zločine proti civilnemu prebivalstvu. Tako, da Rusi lahko razlagajo, da tega ne počno, vendar »nevidni bataljon« vseeno vse to beleži in sam presoja, to pa so ljudje, ki so usposobljeni za presojanje, ali gre za neko naključno agresijo zoper civilno prebivalstvo, infrastrukturo, hiše, bloke, ali pa gre za načrtno streljanje.«

Jaklič je spomnil še na to, da je v mednarodni areni odprta tudi razprava o tem, ali bi bilo potrebno, tako kot npr. v primeru Nürenberškega sodišča za Nemčijo, sodišča za Jugoslavijo in sodišča za Ruando, tudi v primeru ruske agresije na Ukrajino ustanoviti posebno sodišče.

Jaklič tudi o ločenih mnenjih ter pomenu volitev

Ustavni sodnik Jaklič je v oddaji spregovoril tudi o svojih ločenih mnenjih na Ustavnem sodišču. Tako smo v ospredje postavili odločitev, da je po skoraj petih letih od vložene ustavne pritožbe Ustavno sodišče vendarle odločilo v zadevi Kočevski proces. Odločilo je s 5:2 v škodo pritožnice. Klemen Jaklič je napisal ločeno odklonilo mnenje, saj se z večino ni strinjal. Poudarja: »Pritožnica ima očitno prav in bi s svojo ustavno pritožbo v svobodni demokratični družbi morala uspeti, a le zaradi nenavadne trenutne sestave Ustavnega sodišča, ki pred pravo in svobodno demokratično družbo postavlja cilj branjenja zlorab slovenske polpretekle zgodovine ter mnogoplastnih privilegijev, ki iz njih še vedno izhajajo, te elementarne civilizacijske pravičnosti (še) ne more doseči.«

Spregovoril je tudi o odločitvi Ustavnih sodnikov, ki so zadržali ukrep zvišanja zdravniških plač. Sam je prispeval odklonilno ločeno mnenje. Prav tako pa je spregovoril o odločitvi US v zadevi “švicarski franki” - prepričalo ga je odklonilno ločeno mnenje sodnika dr. Roka Svetliča, ki se mu je pridružil.

Ob sklepu oddaje pa je sogovornik še o pomenu glasu na volitvah, pred nami so namreč državnozborske volitve.