Volitve: Ali se lahko škof ali duhovnik jasno opredeli za določeno stranko? Odgovarja ddr. Jaklič

Pogovor o | 02.04.2022, 06:11 Marta Jerebič

Slovenska škofovska konferenca vse katoličane in druge verujoče državljane vabi, da v dneh do volitev okrepijo svoje molitve za našo domovino in mir v svetu. V ta namen je objavila tudi besedilo molitve, medtem ko na pastirsko pismo, ki so ga škofje tradicionalno objavili pred volitvami, še čakamo. Je pa tako pismo ponavadi sprožilo komentarje o ločenosti Cerkve in države. A kaj slednje sploh pomeni? O tem smo govorili v nedavni oddaji Pogovor o.

V zahodni demokratični tradiciji ustavnosodne prakse prevladuje večinsko stališče, da pri ločenosti države in Cerkve ne gre za t. i. zid ločitve ("wall of separation"), ampak za sodelovanje ob medsebojnem priznavanju avtonomnosti. Določene politične stranke v Sloveniji pa zagovarjajo bolj strogo ločitev, po vzoru francoskega laicité, po katerem je že izjavljanje cerkvenih predstavnikov v javni sferi problematično.

Tako nastajajo razlike v pojmovanju ločitve Cerkve in države, kar je ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič nakazal z naslednjim primerom: »Med kolegi v ZDA, kjer sem dolgo živel, sem razlagal, da pri nas kandidat za predsednika ne bo izvoljen, če bo v javni sferi preveč govoril o veri. Pa so se vsi smejali, saj je tam ravno obratno. Če v kampanji ne boš govoril o Bogu, pri njih nimaš možnosti biti izvoljen za predsednika, so rekli. Tam že toliko časa živijo z razumevanjem, da pri načelu ločitve med Cerkvijo in državo ne gre za "zid ločitve", da je to povsem normalno.«

Po besedah ddr. Jakliča se vse bolj kaže, da izganjanje verskih stališč iz javne debate osiromaši javni diskurz oziroma ga napravi nepristnega. Na vprašanje, ali se lahko škof ali duhovnik javno opredeli za določeno stranko, pa odgovarja: »Če se ne bi smel, bi to pravzaprav pomenilo, da tak človek ne bi mogel izražati svojih političnih prepričanj. S tem je oropan svoje identitete kot človek in član politične skupnosti. Take prepovedi v Ustavi ni. Samo to, da si član neke cerkvene hierarhije, ne pomeni, da se moraš odreči izražanju svetovnonazorskih, političnih ali kakih drugih stališč. Z vidika Ustave absolutno ne.«

In kaj si od prihodnje vlade želi Cerkev? »Da bi bila poštena in pravična do državljanov v vseh pogledih. Ker če je takšna vlada poštena in pravična, je gotovo potem tudi dobra do Cerkve oziroma dobra za Cerkev,« odgovarja soboški škof Peter Štumpf, ki si želi, da bi uredili tudi status duhovnikov: »Vemo, pred javnostjo je ta poklic nekoristen, nikjer javno registriran, šole ga sploh ne predstavijo kot možnost izbire … vsak svobodni umetnik bi rad imel neko svoje mesto v državi, duhovnik praktično tega sploh ne bi smel imeti v zavesti javnosti – zopet je tu floskula o ločitvi Cerkve in države.« A ravno v času epidemije se je zlasti po domovih za ostarele pokazala pomembna vloga duhovnikov, še poudarja škof Štumpf.

Celotni oddaji lahko prisluhnete na tej povezavi.