Matjaž Merljak
Marko Zupan
Marta Jerebič
V Svetovalnici smo se ustavili ob pogledu na sušo pri jarinah in pripravah na letošnjo setev koruze, poljščine, ki je zelo pomembna za prehransko varnost.  (foto: Adrian Infernus / Unsplash)
V Svetovalnici smo se ustavili ob pogledu na sušo pri jarinah in pripravah na letošnjo setev koruze, poljščine, ki je zelo pomembna za prehransko varnost. | (foto: Adrian Infernus / Unsplash)

Kaj moram vedeti pred letošnjo setvijo koruze?

24.03.2022, 09:57 Mirjam Judež

Letošnji marec s ponosom nosi ime sušec. V naravi vlada suša, kar se posebej pozna na oziminah in tudi že nekaj časa posajene jarine še niso vzklile. V Svetovalnici smo se ustavili ob pogledu na sušo pri jarinah in pripravah na letošnjo setev koruze, še ene poljščine, ki je zelo pomembna za prehransko varnost. Naš gost je bil mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. »Marec je res sušec, posebej suh in hladen, netipičen za zadnja leta, veter pa še dodatno suši zgornjo plast tal. Narava čaka. Če gledamo grmovje, gozdno drevje, travinje, suhe potoke, to ni dober obet za rast rastlin in za kmetijstvo.« Z mag. Moharjem se je pogovarjal Robert Božič.

Gnojilo se zaradi suše ni raztopilo

»Zaradi suše se tistim, ki so dognojevali ozimna žita, gnojilo ni raztopilo. Če so gnojili takoj po 15. februarju, so mogoče ujeli tistih 10 mm padavin, ki so padle v nekaterih delih Slovenije, sicer pa gnojilo leži po površini tal in rastline ne morejo dostopati do njega, kajti voda je glavni omejitveni dejavnik za rast. Tudi zelo nizke temperature so zavirale rast in razvoj žit.«

Kljub suši pognojimo ozimine

»Vsem tistim, ki z dognojevanjem ozimin še čakajo oz. čakajo na dež, bi svetoval, da vseeno opravijo gnojenje, ker ko pridejo prve padavine, mora biti dušik dostopen. Se pa bojim, da sama dolžina dneva in napovedano višanje temperatur prinašajo eksplozivno rast žit, zmanjšano razraščanje, manjše klase, redkejša žita kasneje, kar pomeni manjši pridelek. Razmere so izredno neugodne za rast žit, zato pričakujemo manjše pridelke od običajnih.«

Prosímo Boga za dež, ker če še dolgo ne bo dežja, bo to velika težava za setev.

Zaradi vojne v Ukrajini je več preoranih njih

»Prehranska varnost pomeni, da mora država zagotoviti čim več lastne hrane na svojih kmetijskih površinah. Žal je Slovenija zelo majhen igralec z zelo omejenimi površinami, ki jih žal vsako leto izgublja. Slovenija je z izjemo mleka, perutninskega in govejega mesa, kjer imamo presežke, praktično povsod drugje slabo ali sploh ni samooskrbna. Ko se v svoji bližnji okolici spogledujemo z vojno, nas mora skrbeti za svojo samooskrbo, še bolj pa politike. Res je, da se trenutno ljudje v paniki odločajo za setev jarin, da bi pridelali vsaj nekaj pšeničnega zrna. Tudi mi smo opazili ogromno povpraševanje zelo majhnih pridelovalcev po pšenici, ki bodo posejali dve, tri vreče zase. Vreme ni naklonjeno setvi jarin, smo že v drugi polovici marca in marec je skrajni čas za setev jarin. Ne moremo si obetati velikih pridelkov. Dan se bo podaljšal, prišlo bo do hitrega preskoka temperatur, bojimo se, da ko enkrat začne dež, bo padal več tednov. Za jarine vemo, prej bomo posejali, več pridelamo. Če sejemo konec marca ali začetek aprila, to za jarine pomeni zelo majhno razraščanje, redke posevke, majhen pridelek. Tisti, ki bo preoral travnik, bo na slabo površino posejal jaro pšenico in bo zelo malo pridelal.«

Strokovnjak za krompir in koruzo mag. Jože Mohar
Strokovnjak za krompir in koruzo mag. Jože Mohar © Rok Mihevc

Mnogi, ki so v »paniki« preorali travnike in posejali jara žita, naj tla prej dobro pognojijo

»Površine, ki dlje časa niso bile uporabljene kot njive in so bile prej travniki, so pogosto podhranjene oz. zelo slabo založene s hranili. Zaradi visokih cen mineralnih gnojil svetujem, da tla kar najbolje pognojijo s hlevskim gnojem, gnojevko in obvezno zaščitijo seme proti strunam in talnim škodljivcem. Nezaščiteno seme je podvrženo talnim škodljivcem, ki še dodatno razredčijo posevek, zato ne moremo pričakovati prav obilnega pridelka koruze.«

Je res prav na sveže preoranih travnikih napad strun ponavadi največji?

»Hrošči pokalice, ki odlagajo svoja jajčeca na površine, ki so dlje časa neobdelane (travne površine, deteljišča in včasih neobdelana strnišča), imajo 3- do 4-letni razvojni krog in ličinke teh hroščev pokalic imenujemo strune, ki iščejo vodo in hrano v semenu. Ko zavrtajo v seme, uničijo kalček, rastlina avtomatsko propade in smo brez pridelka.«

Pripravljene brazde na spomladansko setev zaprimo, ker se tla še bolj sušijo v globino

»Že pripravljene njive za spomladansko setev (narejena je bila jesenska ali zimska brazda) je v trenutni situaciji pametno zapreti, ker ko so brazde odprte, se tla še bolj sušijo v globino. V nekaterih delih Slovenije so tla še globoko zmrznjena in s tem, ko so brazde odprte, je še večja možnost za izhlapevanje, izgubo vlage. Prosímo Boga za dež, ker če še dolgo ne bo dežja, bo to velika težava za setev.«

Čez dober mesec bo setev koruz na vrhuncu, povpraševanje po koruzi je večje tudi zaradi vojne v Ukrajini

»Malo večje povpraševanje čutimo tudi pri koruzi. Razlog so tudi visoke cene mineralnih gnojil oz. vse ostale kupljene krme. Živinorejci bi radi pridelali čim več lastne kakovostne krme za svojo živino in jo čim ceneje prehranili. Vemo, da cene mesa, mleka ne sledijo cenam energentom, sploh pa ne mineralnih gnojil, ki imajo visoke cene. Po drugi strani pa so visoke odkupne cene koruz zrnja. Trenutno se govori o 200 € za svežo koruzo, ki bo požeta šele jeseni, kar je nad vsemi pričakovanji, kar pa je po svoje tudi razumljivo zaradi vojne v Ukrajini, ki je res velik pridelovalec sončnic, soje, koruze, sploh pa strnih žit. Vse to vpliva na povpraševanje v Evropi in po svetu.«

Površine, ki dlje časa niso bile uporabljene kot njive, so zelo slabo založene s hranili. Zaradi visokih cen mineralnih gnojil svetujem, da tla kar najbolje pognojijo s hlevskim gnojem, gnojevko in obvezno zaščitijo seme proti strunam in talnim škodljivcem. Nezaščiteno seme je podvrženo talnim škodljivcem, ki še dodatno razredčijo posevek, zato ne moremo pričakovati prav obilnega pridelka koruze.

Vse več kmetij se odloča za setev poznejših hibridov, da bi pridelale čim več krme v obliki silaže

»To lahko jeseni prinaša težave, ni pa nujno. Vsi živinorejci so zelo omejeni s površinami za pridelavo koruzne silaže, ki je na slovenskih kmetijah osnovna energetska krma. Res je, da pri silažnih koruzah osrednja, severovzhodna in del južne Slovenije prideluje hibride koruze zrelostne skupine okrog 400, kar se da praviloma normalno požeti še septembra ali oktobra, dejstvo pa je, da se povprečna letna temperatura dviguje in te koruze za silažo praviloma kar dozorijo, semenarska podjetja, ponudniki semenske koruze pa spremljamo pri teh koruzah tudi njihovo občutljivost na bolezni. Pri silaži imamo v mislih predvsem bulavo snet, ki se pojavlja ob poškodbah koruznih rastlin (toča, viharji, vetrovi so vzrok za te poškodbe, ne pa toliko sama občutljivost hibridov) in koruzno progavost pri silažnih koruzah, ki se pojavlja v jesenskem času, ko so prisotne jesenske megle. Pri poznih spravilih je tveganje večje. Progavost lahko v dveh, treh dneh posuši njivo s koruzo, kar je zelo neugodno. Semenarji, tehnologi spodbujamo vse živinorejce, da pospravijo silažno koruzo pri skupni sušini rastline med 30 in 35 %, ko je koruza najbolj prebavljiva za goveje živali in posledično dobimo največje priraste in največ mleka pri tako požeti koruzi.«

Ne zamujajmo s spravilom koruze

»Spomnimo se preteklega leta Dolenjske in Posavske regije, kjer je bila ogromna suša. Kmetje so zamujali s spravilom silažne koruze. Kljub zmanjšanim pridelkom so pospravili še presuho koruzo in te živali, ki čez celo leto žrejo to koruzno silažo, dajo manj mleka. Lani smo izmerili več škroba v svežih vzorcih koruze glede na leto 2020, a več škroba prinaša manj mleka, manjši prirastek. Že nekaj let vemo, da na mlečnost krav in pitancev pri prirastih vpliva zelen del rastline. Listje, steblo je bolj kakovosten vir energije od samega škroba, kot ga poznamo iz preteklosti, ko vsega tega še nismo poznali.«

Lastna krma je najpomembnejša. Ponudba hibridov za pridelavo silaže je zelo pestra. Več o tem boste lahko poslušali od 15. minute naprej ali pa prelistajte katalog na https://www.agrosaat.si/ Fizični katalog podjetja Agrosaat s celotno ponudbo podjetja Agrosaat lahko dobite v vseh dobro založenih trgovinah s semeni.

Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec) Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec)

Družino bomo branili do konca

Kljub dežju se jev torek popoldne na shodu za zaščito družine pred državnim zborom zbralo skoraj 10.000 ljudi. V besedah upanja in hkrati odločenosti so sporočali, da ne bodo dopustili poseganja v ...

Družina (photo: pexels) Družina (photo: pexels)

"Mama je aspirin, ata pa apaurin"

Po dveh mesecih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki pravi, da je čas, ki prihaja, zanj najlepši v letu. Ne samo zaradi pestrosti barv, tudi zato, ker stvari, ...

Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv) Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv)

Martin Golob in njegovi prijatelji Romi

"V življenju mora biti vedno nekaj novega, če ne duhovna rast, pa kakšna nova župnija." Tako se je uvodoma v oddaji Za življenje pošalil duhovnik Martin Golob, ki je pred kratkim v soupravo dobil ...