Da bi folklorne skupine po kovidnih časih našle dovolj motivacije in moči

Oddaje 22. 03. 2022, 07:33 Vesna Sever Borovnik Rok Mihevc

Gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi je bila Tjaša Ferenc Trampuš, producentka za folklorno dejavnost na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti.

Javni sklad za kulturne dejavnosti

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, ki ima sedež na Štefanovi 5 v Ljubljani, je razvejana inštitucija, ki predstavlja dobro organizirano kulturno, izobraževalno, svetovalno in posredniško institucijo za različne ljubiteljske  kulturno-umetniške dejavnosti. Sklad je bil ustanovljen leta 1996, takrat se je imenoval Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Od leta 2000 pa deluje pod imenom Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Z njegovo ustanovitvijo je bila postavljena pomembna kulturna mreža, ki pokriva celotno ozemlje Slovenije, sega pa tudi v zamejstvo in z nekaterimi projekti tudi v mednarodni prostor.  V Ljubljani deluje centrala, ki ima še 59 območnih izpostav po vsej Sloveniji.

Sklad je bil ustanovljen z namenom spodbujanja kulturne ustvarjalnosti. Zagotavlja strokovno in organizacijsko podporo ljubiteljskim kulturnim dejavnostim in omogoča dostop kulturnih vsebin celotnemu kulturnemu prostoru. Organizira in posreduje kulturne prireditve, pripravlja izobraževanja, izdaja revije in druge publikacije, na podlagi javnih razpisov in pozivov sofinancira projekte ljubiteljskih kulturnih društev, podeljuje priznanja za izjemne dosežke in dolgotrajno kulturno delo. Zajema več kulturnih področij: zborovsko glasbo, inštrumentalno glasbo, gledališko dejavnost in lutke, literarno dejavnost, likovno dejavnost, filmsko dejavnost, plesno dejavnost, historični ples in folklorno dejavnost.  

Tjaša Ferenc Trampuš producentka za folklorno dejavnost

Tjaša Ferenc Trampuš se je leta 2013 pridružila ekipi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in prevzela mesto producentke za folklorno dejavnost. Ukvarja se z organizacijo prireditev, pripravo izobraževanj in izdajo založniških projektov, ki so namenjeni folklornim skupinam, folklornikom in poustvarjalcem ljudskega glasbenega izročila. Skrbi za piramidalni sistem prireditev, ki potekajo na treh ravneh; območna, regijska in državna srečanja. Otroške folklorne skupine se predstavijo na prireditvi Ringaraja, odrasle folklorne skupine na Maroltovem srečanju, poustvarjali ljudskega glasbenega izročila pa na srečanju Napev-odsev. Za strokovno rast otroških in odraslih folklornih skupin ter pevcev in godcev skrbijo mentorji izobraževanj in strokovni spremljevalci srečanj.

Korona je posegala tudi na folklorno področja, saj na Skladu še nimajo podatkov, koliko skupin je v tem času prenehalo z delovanjem. Želijo si, da bi skupine našle dovolj motivacije in moči za nadaljnje delo.

Skupaj več kot 700 skupin folklorne dejavnosti

Na Slovenskem deluje približno 300 otroških folklornih skupin, 200 odraslih folklornih skupin in 200 skupin pevcev in godcev. Korona je posegala tudi na folklorno področja, saj na Skladu še nimajo podatkov, koliko skupin je v tem času prenehalo z delovanjem. Želijo si, da bi skupine našle dovolj motivacije in moči za nadaljnje delo.

 

Pogovor o vlogi in pomenu Javnega sklada za kulturne dejavnosti ter razvejanem delu Folklorne dejavnosti je prepletala glasba po gostjinem izboru. Slišali smo Kapelske pube iz Kapel pri Brežicah, pevke Cintare iz Ljubljane, Maroltovske godce, družinski trio Volk folk iz Ilirske Bistrice in Prifarske muzikante. Prisluhnite oddaji "Pevci zapojte, godci zagodte".