Najboljše zdravilo je tišina

Oddaje | 06.03.2022, 06:47 Damijana Medved

Ali ste vedeli, da je najbolj pogosta poklicna bolezen v Sloveniji izguba sluha? In da je ta tudi najbolj pogosta spremljajoča invalidnost starejših? Matjaž Juhart iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije gost v oddaji Vstani in hodi je z nami delil spoznanja, kako lahko poskrbimo za svoj sluh.

Medtem, ko število gluhih (tistih, ki nič ne slišijo in uporabljajo znakovni jezik) v Sloveniji v zadnjih letih ostaja enako: približno 1000 oseb, se v zadnjih petih letih, še posebej v zadnjih dveh letih zelo povečuje število ljudi z izgubo sluha. Ta je najbolj pogosta poklicna bolezen in tudi najbolj pogosta spremljajoča invalidnost starejših. In medtem, ko je včasih za dejavnik tveganja veljala zgolj glasna glasba na koncertih, se zdaj temu pridružujejo tudi konstanta raba slušalk (pri spremljanju raznih izobraževanj na daljavo ter glasno poslušanje glasbe prek slušalk), ki vpliva na postopno izgubo sluha. Tako se zdaj sooča z izgubo sluha tudi vedno več mladih.
Poleg tega živimo v zelo hrupnih okoljih in v Sloveniji tako beležimo že 200.000 oseb, ki se sooča z izgubo sluha, kar je alarmantno visoka številka.

Tinitus – stalno, moteče piskanje v ušesih

Svet naglušnih je zelo heterogen in med njimi srečujemo mlajše ljudi in ljudi srednjih let, ki se borijo s tinitusom – to je stalno, moteče piskanje v ušesih. Medtem, ko čez dan to moteče piskanje lahko prekrijejo npr. z glasnim poslušanjem televizije, ne morejo tega prekriti zvečer, ko se odpravijo spat, zato so v zelo hudih stiskah. Zdravila za to ni, obstajajo samo kognitivni postopki, ki to težavo nekoliko omilijo. V pomoč so lahko skupine za samopomoč, ki jih vodijo na Zvezi društev gluhih in naglušnih, kjer se o tem pogovarjajo in so drug drugemu v podporo.
Preventivno pa lahko delujemo tako, da se umaknemo iz hrupnega okolja, si privoščimo tišino, sprehod v naravo.

Slušni aparat je odličen pripomoček

Zanimivo je, kako hitro se odpravimo k okulistu, ko opazimo, da slabše vidimo (oseba, ki izgublja vid, potrebuje v povprečju sedem dni, da se odpravi k okulistu) in kako dolgo časa je potrebno, da se odpravimo po pomoč, ko začnemo izgubljati sluh. Oseba, ki izgublja sluh, namreč niti ne ve, ne zaznava te svoje izgube in statistike kažejo, da človek potrebuje kar sedem let, da se odpravi po pomoč.

Skrb za sluh je izredno pomembno za duševno zdravje vsakega posameznika.

Medtem, ko z nošenjem očal nimamo težav, je nošenje slušnega aparata še vedno stigma. Vendar slušni aparat pomaga pri poslušanju televizije, telefona, pogovoru z bližnjim. Ko se strah pred slušnim aparatom premaga, je življenje mnogo lažje.
Nekaterim starejšim je težko uporabljati slušni aparat in potem obupajo, kar je velika škoda, ker se na tak način izločijo iz družbe. Oseba, ki slabše sliši pa se postopno začne zapirati vase in se težje vključuje v pogovore, kar lahko prinaša tudi duševne stiske.

Znakovni jezik

Pomemben dosežek je, da je znakovni jezik in jezik gluhoslepih od junija 2021 na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije vpisan v slovensko ustavo. Znakovni jezik je poleg kretenj tudi mimika obraza, artikulacija, gibanje telesa. In pravzaprav zelo naraven, saj posnema naravo.
Zanimivo je, da ima vsaka država svoj znakovni jezik, ker kultura pogojuje neko kretnjo, zato ni možen univerzalni znakovni jezik. V Sloveniji imamo razvitih 20.000 kretenj, kar je besedni zaklad osnovnošolca in Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije si prizadeva, da bi se slovenski znakovni jezik razvijal in bogatil.
Veseli jih, da znakovni jezik postaja tudi neverjetno popularen; učijo se ga potapljači, motoristi, tudi srednješolci in tudi otroci v vrtcu. Učenje zna biti zabavno in kot učenje vseh tujih jezikov je tudi to dober trening za možgane. Vedno več ljudi se odloča za tolmača, z letošnjim letom bo tudi prvič možen vpis na študijski program za tolmača znakovnega jezika.

Rehacenter Sluh

Center, ki združuje svetovalni center (npr. pomagajo staršem, ki se jim rodi otrok z izgubo sluha, pomagajo svojcem nekoga z izgubo sluha) in izobraževalni center. Skušajo opolnomočit posameznike in njihove družine, ko se soočajo z izgubo sluha.

Z nekom, ki slabše sliši, smo zelo ljubeči, a obenem tudi spodbujamo, da je potrebno poiskati pomoč.

Prizadevanja Zveze društev gluhih in naglušnih

Matjaž Juhart je prizadevanja Zveze društev gluhih in naglušnih strnil v tri točke:

• Prizadevajo si za razvoj znakovnega jezika, ki je njihova lastna dejavnost.
• Skušajo povečati dostopnost storitev za naglušne – v cerkvah, upravnih enotah, sodiščih, Centrih za socialno delo, gledališčih, ... – s slušno zanko prijazno za naglušne osebe.
• Prizadevajo si tudi, da bi bil televizijski program opremljen s podnapisi. Pozorni so na ekstremno povečanje oseb z izgubo sluha, ki sluh izgubijo zaradi velikega hrupa, ki nas obkroža.

Za konec

Dostikrat je gluhe in naglušne strah v življenju, ali bodo razumljeni in slišani. Ko se srečamo z osebo, ki slabše sliši, ne pozabimo, da ta oseba potrebuje malce več časa in razumevanja. Potrudimo se s počasno artikulacijo, pomembno je, da se vidimo iz obraza v obraz, da lahko gluhi in naglušni berejo iz ustnic.
Vabljeni k poslušanju celotne oddaje!