Napad na Ukrajino se stopnjuje, tisoči danes ujeti, ko Rusija krši dogovorjeno premirje

Novice | 05.03.2022, 19:58 Robert Božič Tanja Dominko

Ofenziva Rusije na Ukrajino s podporo letalskih sil in uporabo, kot Rusi pravijo "visoko natančnega orožja" vstopa v svoj deseti dan. Potem ko je bil dosežen dogovor o začasni prekinitvi napadov in humanitarnem koridorju v mestih na jugu Ukrajine, Mariupol in Volnovaha, da bi prebivalcem omogočili evakuacijo, je to vzbudilo nekaj upanja. A je ruska stran dogovor prekršila in tako je bila evakuacija ustavljena. Moskva se osredotoča na popolno obkolitev glavnega mesta Kijev in drugega največjega mesta Harkov. V Ukrajino pa je danes prispela prva pošiljka pomoči Slovenske Karitas.

Slovenska Karitas je v sodelovanju s Caritas Ukrajine odposlala prvo neposredno pošiljko humanitarne materialne pomoči, ki je zjutraj prispela v Ukrajino. Materialna pomoč obsega 26 palet z zdravili, hrano, higienskimi potrebščinami in vodo. Do danes se je na Slovenski Karitas zbralo tudi 203.000 evrov finančne pomoči, del sredstev so že nakazali.

Pomoč, ki je danes prispela v Ukrajino, je namenjena predvsem najranljivejšim skupinam v Kijevu. Nekaj hrane je bilo zjutraj razdeljene tudi beguncem, ki so pribežali v Zakrpatje, so sporočili iz Slovenske Karitas.

Karitas v Ukrajini bo poskrbela, da bo pomoč razdeljena po zaupanja vrednih kanalih in da res pride do ljudi, ki pomoč najbolj potrebujejo. Donacije so med drugim omogočila tudi slovenska podjetja, med njimi Krka, Mercator, Zikas, Intersport in Supernova Projekti.

Ob sofinanciranju Ministrstva za zunanje zadeve pa bo Slovenska Karitas v sklopu humanitarnega strateškega partnerstva prispevala tudi sredstva za pomoč beguncem Caritas Poljski in Caritas Moldaviji.

Zbirni pogled na današnje dogajanje v Ukrajini

Ruski ofenzivi nikakor ni videti konca. Poteka na več področjih hkrati, tako okoli Kijeva in Harkova, kot tudi v bližini Luganske in Donecke regije, saj si Rusija želi vzpostaviti kopenski koridor od priključenega Krima do separatističnih regij.

Ta konec tedna naj bi se odvil tretji krog pogovorov v Belorusiji, a več za zdaj ni znano. Tudi prejšnji dogovor o vzpostaviti humanitarnega koridorja namreč ni obrodil sadov, saj se obstreljevanje v Mariupolu nadaljuje in tako je evakuacija prebivalcev onemogočena.

Ukrajinski strani hitijo na pomoč njeni državljani, ki so bivali v tujini. Kar 66.200 Ukrajincev se je vrnilo, da bi se pridružili boju, je sporočil obrambni minister Oleksij Reznikov. To predstavlja dodatnih 12 borbenih in motiviranih brigad, je zapisal na Twitterju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v televizijskem nagovoru ostro obsodil zvezo Nato, ker je na včerajšnjem izrednem zasedanju zunanjih ministrov zavrnila možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino. Zahodu je očital, da daje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu s tem dovoljenje, da še naprej obstreljuje ukrajinska mest.

„Vedoč da so novi napadi in žrtve neizbežni, se je Nato namerno odločil, da ne zapre zračnega prostora nad Ukrajino, vodstvo zavezništva je prižgalo zeleno luč za nadaljnje obstreljevanje ukrajinskih mest in vasi," je razočaran Zelenski.

Medtem potekajo tudi diplomatska prizadevanja za umiritev razmer. Pomoč je ponudila Turčija, članica NATA, ki ima morsko mejo z Ukrajino in Rusijo v Črnem morju ter dobre odnose z obema državama.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan namerava jutri po telefonu pogovoriti z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ga pozvati k prekinitvi ognja ter vzpostavitvi humanitarnih koridorjev.

Ankara je rusko invazijo že označila za nesprejemljivo, kljub temu pa nasprotuje sankcijam. Z Rusijo ima vzpostavljeno tesno sodelovanje na področju obrambe, energetike in trgovine ter se močno zanaša na ruske turiste. Vseeno pa je Kijevu prodala brezpilotna letala, kar je razjezilo Moskvo.

Hkrati pa se nadaljujejo prizadevanja Rusije za medijsko blokado. Po vzpostavitvi novega zakona, ki napačno poročanje kaznuje s 15 letno zaporno kaznijo, je namreč več tujih televizij utišalo svoje poročevalce iz Moskve. Z oglašanjem je končala tudi dopisnica TV Slovenija, Vlasta Jeseničnik.