Trpeči zaradi vojne naj najdejo prostor v naših srcih in molitvah.

Svet | 02.03.2022, 14:34 Tone Gorjup

Pepelnična sreda je tokrat za vso Cerkev dan molitve in posta za mir. Tako je že dan pred napadom ruske vojske na Ukrajino določil papež Frančišek, ki se je za ta korak odločil z veliko bolečino v srcu zaradi razmer v tej državi. Pobudo so sprejeli voditelji krajevnih Cerkva in dodali, naj bo naš odgovor na to, kar se dogaja, poleg posta in molitve, tudi v solidarnosti z žrtvami vojne. V Cerkvi v Sloveniji nas bodo k molitvi nocoj ob 19. uri povabili tudi zvonovi.

Rad bi pozval tiste, ki imajo politične odgovornosti, naj si resno izprašajo vest pred Bogom, ki je Bog miru in ne vojne, ki je Oče vseh, je dejal papež, ko je napovedal današnji dan molitve in posta za mir. Kot je še dejal, nas je Jezus učil, da se na hudičevo nesmiselnost nasilja odgovori z Božjim orožjem, z molitvijo in postom. Ob tem je ves svet izročil Kraljici miru, naj nas obvaruje pred norostjo vojne. Danes pa je zbranim pri avdienci zaželel: »Naj vas postno potovanje, ki ga začenjamo danes z molitvijo in postom za mir v Ukrajini, pripelje do radosti velike noči z očiščenimi in prenovljenimi srci po milosti Svetega Duha.«

V pozdravu romarjem s Poljske je dejal: »Vi ste prvi, ki ste podpri Ukrajino s tem, da ste odprli vaše meje, vaša srca in vrata vaših domov Ukrajincem, ki bežijo pred vojno.« Pri tem je posebno pozornost namenil frančiškanu, ki je v poljščini prebral povzetek papeževe kateheze. Ukrajinec je, je dejal in dodal, da se njegovi starši ta trenutek skrivajo v zaklonišču blizu Kijeva, kot številni drugi starši in ostareli. Vse nosimo v svojih srcih in se jih spominjamo, je še dejal papež.

Na papeževo povabilo in povabilo naših škofov, smo Ukrajincem blizu tudi mi. Škof Peter Štumpf je med drugim spomnil, da je pepelnica dan pričetka velikega posta za osvoboditev našega srca za Kristusa in za mir v Ukrajini in po svetu. Škof Andrej Saje je povabil: Združimo se v molitvi za mir v Ukrajini in v svetu, še posebej za preganjanje in nemočne. Dodal je: Naša dobrodelnost, h kateri nas vabi postni čas, naj bo letos namenjena beguncem. Nadškof Stanislav Zore je spomnil, kako nas je napad na Ukrajino pretresel. Kot je dejal, želimo na to odgovoriti na dva načina: s solidarnostjo do žrtev agresije, ki jo lahko pokažemo preko Slovenske karitas, in s pomnoženo molitvijo za mir in pravičnost. Povabil je še k sobotnemu svetemu bogoslužju za mir v Ukrajini v ljubljanski stolnici, ki ga bo vodil grkokatoliški škof vladika Milan Stipić.

Dan še ni končan, zato vztrajajmo v postu in molitvi. Ob 19. uri se bodo oglasili zvonovi slovenskih cerkva in takrat bomo lahko dodali desetko, ki je za nas krvavi pot potil s prošnjo, naj nas Gospod obvaruje kuge, lakote in vojske. V minulih dneh smo lahko slišali duhovnike, redovnice in laike, ki vztrajajo v Ukrajini in delijo usodo z drugimi prebivalci dežele. Verjamejo v moč molitve in so hvaležni za naše sodelovanje. Miru si želijo tudi Rusi. Tako so na začetku postnega časa duhovniki in diakoni Ruske pravoslavne Cerkve povabili vse, naj se vsak v svojem imenu, obračamo k vsakomur, od kogar je odvisna zaustavitev bratomorne vojne v Ukrajini, s pozivom k premirju in takojšnji zaustavitvi ognja.

Novomeški škof Andrej Saje: Z veliko zaskrbljenostjo in bolečino spremljamo vojno v Ukrajini, ki dobiva vse večje razsežnosti. Tudi mir v svetu, ki se nam je do nedavnega zdel skoraj samoumeven, je načet in negotov. Mnogi so morali zapustiti domove, drugi branijo svojo deželo. Žrtev vojne je vse več. Združimo se v molitvi za mir v Ukrajini in v svetu, še posebej za preganjanje in nemočne. Prosimo Boga za končanje vojne in naj voditeljem nakloni razumnih odločitev, ki bodo v prid in v dobro vseh ljudi. Združimo svoje moči in pomagajmo najbolj potrebnim... Naša dobrodelnost, h kateri nas vabi postni čas, naj bo letos namenjena beguncem.

Soboški škof Peter Štumpf: Dan pepelnične srede je dan pričetka velikega posta za osvoboditev našega srca za Kristusa in za mir v Ukrajini in po svetu. Vsi drhtimo v velikem trepetu. Čutimo grožnjo svetovne vojne. Naša misel in molitev gresta na krilih Svetega Duha v srca vseh trpečih, preganjanih in umirajočih. Pepelnični pepel je pepel iz oljčnih vejic, ki pomenijo mir. S tem pepelom smo se zmeraj posuli na začetku posta. To pomeni umiranje grešnemu človeku, da bi na Veliko noč v Kristusu v nas vstal novi človek. Sedaj se sipa na ves svet pepel v vojni porušenih ukrajinskih domov. Pepel vojne v Siriji, Iraku in Afganistanu nas ni dosegel. K nam so od tam prišli mnogi begunci, vendar takrat še nismo občutili grožnjo vojne. Sedaj jo občutimo tudi mi.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore: Ukaz ruskega predsednika Vladimira Putina o napadu na Ukrajino nas je pretresel. Omahovali smo med osuplostjo, nevero in ogorčenjem. Obenem pa smo spoznali, da smo tudi v 21. stoletju ljudje sposobni odločitev in dejanj, za katere smo bili prepričani, da smo jih pustili za sabo. Kristjani hočemo na takšne dogodke odgovoriti na dva načina: s solidarnostjo do žrtev agresije, ki jo lahko pokažemo preko Slovenske karitas, in s pomnoženo molitvijo za mir in pravičnost. Zato vas vabimo k svetemu bogoslužju za mir v Ukrajini, ki ga bo v soboto, 5. marca 2022, ob 18.30 v ljubljanski stolnici daroval hrvaški grkokatoliški škof vladika Milan Stipić ob somaševanju duhovnikov. Pel bo ekumenski pevski zbor. Ukrajinci in prijatelji Ukrajine povabljeni, da bomo skupaj molili z mir.

Pismo duhovnikov in diakonov Ruske pravoslavne Cerkve (z več sto podpisi):

Mi, duhovniki in diakoni Ruske pravoslavne Cerkve, se, vsak v svojem imenu, obračamo k vsakomur, od kogar je odvisna zaustavitev bratomorne vojne v Ukrajini, s pozivom k premirju in takojšnji zaustavitvi ognja.Ta nagovor podajamo po nedelji poslednje sodbe in pred nedeljo odpuščanja.

Poslednja sodba čaka vsakega človeka. Nobena zemeljska oblast, nobeni zdravniki, nobena zaščita ga ne bo obvarovala pred to sodbo. Ker skrbimo za odrešenje vsakega človeka, ki se ima za otroka Ruske pravoslavne Cerkve, ne želimo, da bi kdorkoli pred to sodbo prišel s težkim bremenom zaradi prekletstva mater. Spominjamo na to, da bodo v skrivnosti obhajila Kristusovo kri, ki jo je Odrešenik prelil za življenje sveta, tisti ljudje, ki dajejo ukaze za ubijanje, prejeli ne za življenje, ampak za večno trpljenje.

Prevzema nas žalost zaradi preizkušnje, ki so ji bili po krivici podvrženi naši bratje in sestre v Ukrajini. Spominjamo na to, da je življenje vsakega človeka neprecenljiv in neponovljiv Božji dar, in zato želimo, da bi se vsi vojaki, tako ruski kot ukrajinski, živi in zdravi vrnili v svoje rodne domove in k svojim družinam.

Z bridkostjo razmišljamo o prepadu, ki ga bodo morali preseči naši otroci in vnuki v Rusiji in Ukrajini, da si bodo lahko znova prijatelji, da bodo lahko znova spoštovali in ljubili drug drugega. Spoštujemo človekovo svobodo, ki mu jo je podaril Bog, in menimo, da se mora ukrajinski narod odločiti samostojno, ne da so vanj uperjene avtomatske puške in brez pritiska z Zahoda ali Vzhoda.

V pričakovanju nedelje odpuščanja spominjamo na to, da se nebeška vrata odprejo vsakemu človeku, celo hudemu grešniku, če prosi odpuščanja tiste, ki jih je ponižal, razžalil ali zaničeval, pa tudi tiste, ki jih je ubil s svojimi rokami ali s svojim ukazom. Ni druge poti, kot je odpuščanje in vzajemna sprava.

»Glas krvi tvojega brata vpije iz zemlje k meni. Bodi torej preklet z zemlje, ki je odprla svoja usta in iz tvojih rok sprejela kri tvojega brata!« je dejal Bog Kajnu, ki je zavidal svojemu mlajšemu bratu. Gorje vsakemu človeku, ki se zaveda, da se te besede nanašajo nanj osebno.

Nobenega nenasilnega poziva k miru in ustavitvi vojne se ne sme nasilno zatreti in ga šteti za kršenje zakona, kajti Božja zapoved je: »Blaženi tisti, ki delajo za mir.«

Obe vojskujoči se strani pozivamo k dialogu, saj ne obstaja nobena druga alternativa nasilju. Zgolj sposobnost prisluhniti drugemu lahko dá upanje na izhod iz brezna, v katerega sta bili pred nekaj dnevi vrženi naši državi.

Pustite sebi in vsem nam vstopiti v veliki post v duhu vere, upanja in ljubezni. Ustavite vojno.