Madagaskar: drama za preživetje se bo začela v nekaj dneh

Svet | 11.02.2022, 13:39 Jure Sešek

Otok, na katerem že desetletja nadvse uspešno delujejo slovenski misijonarji je v soboto, 5. februarja, dosegel ciklon Batsirai. Z vso močjo je udaril ob obalo Mananjaryja in nadaljeval uničujočo pot proti krajem Antsirabe, Fianaratsoa, Manakara in drugim. Po zadnjih podatkih je ciklon zahteval najmanj 20 smrtnih žrtev, najmanj petinpetdeset tisoč ljudije ostalo brez strehe nad glavo. Nastala gmotna škoda je hujša od prvotnih ocen.

Revna otoška država v Indijskem oceanu še vedno trpi zaradi posledic smrtonosne tropske nevihte Ana ob začetku leta, ujme, ki je poleg Madagaskarja prizadela še Mozambik, Malavi, Zimbabve in Zambijo.

Preden je sam ciklon Batsirai dosegel kopno, sta del Madagaskarja zajela močno deževje in veter. Ciklon je ruval drevesa, uničeval stavbe in prisilil prebivalce, da so obtežili šibke strehe iz valovitega železa. Kopno je dosegel kot intenzivni tropski ciklon z vetrom s hitrostjo do 165 kilometrov na uro.

Misijonar Peter Opeka piše:

»Vsi smo bili v strahu kaj bo, ko bo prišel ciklon na Madagaskar. Na vzhodni obali je veliko škode. Pravijo, da je porušenih in uničenih skoraj 90 % domov, riževih polj in ostalih nasadov.

Zelo hudo je na področju, na katerem deluje Jože Adamič. Na misijonu in v okolici se spopadajo z ogromno škodo. V telefonskem pogovoru sem mu izrazil podporo in ponudil pomoč. Mi, v Antananarivu smo Bogu hvaležni, da ciklon ni prišel nad glavno mesto. Gostimo še mnoge brezdomce iz prvega ciklona Ana, ki je prizadel glavno mesto z okolico sredi januarja. Danes imamo v naših skupnih prostorih še 577 ljudi, ki jim nudimo stanovanje, hrano, vodo, zdravila, odeje ... To je okrog 176 družin, ki ne morejo nikamor, ker so po ciklonu ostale brez vsega.

Na obali je v zadnjem ciklonu okoli 50.000 ljudi ostalo brez strehe nad glavo. Težko bo vzpostaviti prejšnje stanje.«

S pismom se je oglasil tudi misijonar Janez Krmelj:

»Šele danes je začela delovati telefonija, prej smo morali šest kilometrov z misijona, da smo vzpostavili povezavo. Ciklon je opustošil južno polovico otoka, poplave so še vedno na vseh naših misijonih. Riževa polja so pod vodo, posevki bodo pretežno zgnili ali pa so zasuti s peskom. Ob hudem viharju ocean zapre ustje rek in prepreči rečni izliv. Reke narastejo in poplavijo vsa riževa polja do gladine nekaj metrov. Ko se ustvarita pritisk in višina rečne vode, ki odrine nasip indijskega oceana, začne reka počasi usihati. Poplavljeno območje se vrne v normalno lego v 8 do 11 dneh. Odvisno od upada padavin.

Kmetje pa so odvisni tudi od hrane, ki jo uživajo v času, ko ni riža. Tega namreč v normalnih pogojih pridelajo za tri do štiri mesece hrane v letu. Ostali čas leta pa so odvisni od manioke in kruhovca. Drama za preživetje se bo začela v nekaj dneh.

Manioko je veter podrl na tla ali pa jo tako omajal, da so se pretrgale korenine med steblom in gomoljem, kar pomeni, da bo maniokov gomolj v nekaj dneh zgnil. Tudi kruhovec, katerega sadeži so ob vetru popadali na tla, je navadno njihova hrana od januarja do sredine aprila. Ciklon je uničil tudi to. Ljudem je celoletno garanje uničil v štiriindvajsetih urah. To je usoda naših ljudi, ki so podvrženi naravnim katastrofam z indijskega oceana.

Ljudje, nič krivi za lakoto, bodo čakali na pomoč belega človeka, saj državna pomoč še dolge mesece ne bo segla do nas. Slovenski misijonarji namreč delamo na skrajnem podeželju. Povodenj je pretrgala večino cestnih povezav in prva akcija bo odstranjevanje plazov ter iskanje rešitev za odtrgane cestne odseke. Država v taki situaciji podeželju še dolgo ne bo uspela ponuditi pomoči.

Ljudje so voljni delati, da bo le kaj jesti. Vse se začne in konča pri hrani. Prazen žakelj pač ne stoji pokonci.«

S tako resnimi skrbmi se v teh dneh oglašajo misijonarji z Madagaskarja. V njihovem imenu vas prosimo za pomoč.