Jure Sešek
Marko Zupan
Tone Gorjup
Gostitelj pogovora predsednik NSi Matej Tonin se je v uvodu svoje razprave dotaknil odgovornosti države, da naredi zdravstveni sistem človeku bolj prijazen in dostopen.  (foto: Anže Petkovšek)
Gostitelj pogovora predsednik NSi Matej Tonin se je v uvodu svoje razprave dotaknil odgovornosti države, da naredi zdravstveni sistem človeku bolj prijazen in dostopen. | (foto: Anže Petkovšek)

Tonin: »Če bo politika mladim zagotovila, da bodo zajadrali s polnimi krili, se za prihodnost ne bojim.«

24.01.2022, 23:45 Vsebino zagotavlja NSi

V Novi Sloveniji – Krščanskih demokratih so pripravili novega v ciklu pogovorov za boljšo Slovenijo. Tokrat so v ospredje postavili mlade in izzive, s katerimi so soočeni. Tako so med drugim govorili o reševanju stanovanjske problematike, družinski politiki in usklajevanju družinskega ter poklicnega življenja. V razpravi so sodelovali: minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič, direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec, publicist in novinar portala Domovina.je Peter Merše, podjetnik in investitor Andraž Tori, predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec ter predsednik Nove Slovenije in obrambni minister Matej Tonin.

ZDRAVSTVO IN ŠOLSTVO NAJ OSTANE BREZPLAČNO

Namen pogovorov Za boljšo Slovenijo, ki jih pripravljajo v Novi Sloveniji, je najti odgovore na ključne izzive države in izboljšati predlog vladnega programa stranke, oziroma najti rešitve, ki bi Sloveniji omogočile, da se uvrsti med najuspešnejše države na svetu. Zato je po besedah predsednika NSi Mateja Tonina ključno vodenje razprave o tem, kako naj Slovenija napreduje in kje jo vidimo v prihodnjih letih. Ob tem je dejal, da delovanje Nove Slovenije vedno temelji na konkretnih ukrepih in ne le na obljubah. Tonin je poudaril, da je treba graditi na tem, da imamo v Sloveniji še vedno brezplačno zdravstvo in šolstvo.

Tonin: »V Sloveniji dobijo mladi brezplačno izobrazbo visoke kakovosti, poleg tega pa imamo vsaj na papirju dostopno javno zdravstvo. Na papirju zato, ker je zadnje obdobje pokazalo marsikatero težavo. Ena teh je, da ima zaradi izobraževanja v obliki, kakršna je, gospodarstvo določene probleme ali dodatno delo, da mlade izobražene ljudi primerno usposobi in jih potem uporabi v samem delovnem procesu. Pri javnem zdravstvu je problem to, da je vsak dan manj dostopno. Na papirju je vse ok, je pa treba to še dodelati in izboljšati, da bo delovalo tudi v praksi.«

TONIN: V SLOVENSKEM PODJETNIŠTVU JE ŠE VELIKO MANEVRSKEGA PROSTORA ZA NAPREDEK

Tonin: »Pred leti me je navdušila konferenca slovenskih start up-ov, kjer sem debelo pogledal, da jim uspe v enem letu zbrati 100 mio evrov investicijskega denarja, ki gre žal v tujino. Slovenski uspešni podjetniki so iz različnih razlogov prisiljeni, da ustanovijo podjetje v tujini. Zaradi tega je pomemben del našega programa ne samo, da damo mladim enake izhodiščne možnosti, ampak jim omogočimo, da razvijajo lastne talente. Zato se bomo pogovarjali o t. i. »študentskem s. p.-ju«, da mladim že od malih nog privzgajamo ta podjetniški princip in vzpostavimo pogoje, da bodo lahko svoje talente uresničevali v Sloveniji.«

PIRJEVEC: MLADI V SLOVENIJI SE OSAMOSVAJAJO BISTVENO POZNEJE KOT DRUGI MLADI V EVROPI, SAJ TEŽKO PRIDEJO DO STANOVANJA; TEŽAVA JE TUDI POMANJKANJE POSTELJ V ŠTUDENTSKIH DOMOVIH

Pirjevec: »Stanovanjska problematika je že dolgo velik problem za vse družbene skupine, dodatno dimenzijo pa dobi pri mladih, ki iščejo svoj prvi dom. Prvi problem mladih ni več najti zaposlitev, raven brezposelnosti je zelo nizka, največji problem je pomanjkanje kakovostnih, dostopnih novogradenj za mlade. Ta problem je poslabšalo oddajanje nepremičnin v turistične namene, kar pomeni, da Slovenija raste tudi kot turistična destinacija. Dodaten problem predstavlja pomanjkanje postelj v študentskih domovih, kar predstavlja dodaten pritisk na najemniška stanovanja.«

REMEC: DO LETA 2025 NAJ BI ZGRADILI 4.000 NEPROFITNIH STANOVANJ

Remec: »Od novembra do spomladi bomo aktivirali približno 2.000 novih najemnih stanovanj. Ta številka ni majhna, ni pa dovolj velika, da bi zagotovila dovolj stanovanj v Ljubljani in na Obali, kjer je največje pomanjkanje. Teh 2.000 stanovanj bo aktiviranih v vseh 12 statističnih regijah. Zakaj gremo v regije? Ker ne želimo, da vsi silijo v center.«

KAR TRI ČETRTINE MLADIH PRI NAS SI ŽELI LASTNIŠKO STANOVANJE

Remec: »Generalno gledano je prav, da se mlajšim olajša dostop do stanovanj. V preteklosti je stanovanjski sklad preprodajal stanovanja, kar se je izkazalo za neprimerno. Ni prav, da se konkurira privatnim investitorjem. Pri večjih nepremičninskih projektih bi morale občine kot v tujini zagotavljati eno tretjino bolj dostopnih stanovanj za mlade, ki so bolj ambiciozni in so tudi pripravljeni prevzeti tveganje, odplačevati kredite … Tudi podjetnikom bi bilo treba omogočiti kadrovska stanovanja. K razpršenemu načinu zagotavljanja stanovanj po vsej državi bo pomembno prispevala zlasti digitalizacija, ki bo omogočala še več dela na daljavo. Kljub temu pa bo treba več stanovanj nujno zagotoviti tudi v Ljubljani in na Obali, kjer je povpraševanje največje.«

Mladi in zagnani ministri Nove Slovenije
Mladi in zagnani ministri Nove Slovenije © NSi

ANDRIJANIČ: MLADI Z VIŠJIMI NETO DOHODKI BI LAŽJE VEČ NAMENILI ZA NAKUP STANOVANJ IN PRIŠLI DO KREDITOV

Andrijanič: »To je mogočno orodje, ki nam lahko bistveno poenostavi življenje, poveča produktivnost ne samo v visokih tehnologijah, ampak tudi na področju gradbeništva. Lahko prinese transparentnost v neko industrijo, ki ne slovi po strahoviti transparentnosti in to pomaga držati cene navzdol, hkrati pa zagotavljati visoko kakovost.«

V ČASU SLOVENSKEGA PREDSEDOVANJA SVETU EVROPSKE UNIJE DOSEŽEN DOGOVOR O AKTU O DIGITALNIH STORITVAH

Andrijanič: »To je morda najpomembnejša digitalna zakonodaja naše generacije, ki še posebej ščiti evropske državljane, uporabnike na eni strani, na drugi strani pa evropska podjetja in šampione. Še en projekt, na katerega sem ponosen, je projekt digitalni bon. Decembra smo vložili v proceduro zakon o spodbujanju digitalne vključenosti. Digitalna neenakost je eden temeljnih problemov današnje družbe, zato smo si jo dali za absolutno prioriteto. S tem zakonom bomo vsem omogočili brezplačen dostop do naprednih digitalnih vsebin, hkrati bomo tudi nekaterim delom družbe pomagali do brezplačnega ali subvencioniranega dostopa do moderne računalniške opreme. To je prvi sistemski zakon, ki bo celovito urejal področje digitalne vključenosti.«

KMALU NIČ VEČ ČAKANJA NA UPRAVNIH ENOTAH 

Andrijanič: »Naj izpostavim projekt virtualno upravno okence, ki ga bomo kmalu predstavili. S to rešitvijo boste lahko preko avdio/video povezave uredili cel kup upravnih zadev kar s svojega kavča. Omogočili smo tudi to, da se bo lahko s pomočjo video identifikacije odprlo nov bančni ali kripto račun, omogočili smo tudi samodejno podnaslavljanje TV vsebin za gluhe in naglušne. Od 40 ukrepov strateškega sveta, ki smo jih zastavili julija 2021, pričakujem, da jih bomo do konca aprila realizirali 15, še posebej tistih, usmerjenih na naše najranljivejše.«

NEKATERI DELI SLOVENIJE NISO POKRITI S ŠIROKOPASOVNIM INTERNETNIM OMREŽJEM, KAR JE ZELO NEVARNO

Andrijanič: »Ko hodimo po regionalnih obiskih, se nam dogaja, da za 15 minut izgubimo signal na prometnicah, ki niso neke samotne vaške ceste. To ni samo neprijetno, ampak tudi nevarno, če pride do nesreče ali kakšne druge urgentne situacije in enostavno ne moreš poklicati pomoči. To je absolutno nesprejemljivo. Celotno prebivalstvo oz. vsa gospodarstva bi morali pokriti ne samo s širokopasovnim internetom, ampak tudi s 5G signalom. Zelo aktivno proučujemo tudi možnost satelitskega interneta vsaj za to vmesno obdobje, dokler ne bo postavljena širokopasovna infrastruktura, da bi pomagali družinam, sploh tistim s šoloobveznimi otroki.«

TORI: ZA RAZVOJ DRŽAVE IN DA PREPREČIMO ODHOD MLADIH V TUJINO JE ZELO POMEMBNO USTREZNO IN PRIVLAČNO POSLOVNO OKOLJE

Podjetnik in investitor Andraž Tori je v zvezi s tem pohvalil delovanje podjetniškega sklada, ki zagonskim podjetjem na začetku nameni določena nepovratna, nato pa še povratna sredstva. Na drugi strani pa je ocenil, da sta trenutni davčni in birokratski sistem neustrezna za digitalno podjetništvo. »Da se moraš leta 2022 s soustanovitelji ali tujimi investitorji za ustanovitev podjetja nekomu fizično pokazat, je malo arhaično in upam, da bodo nekateri koraki tudi znotraj digitalizacije pomagali ne le, da bomo odprli bančni ali kripto račun, ampak da bomo preko videoidentifikacije lahko sodelovali z notarji. V resnici je Slovenija zelo urejena država, a ko pridemo do dohodninske lestvice, ta ne upošteva tega, da Slovenija in vse države tekmujemo za najboljši talent, za mlade, ki lahko naredijo največ dodane vrednosti.«

© NSi

NAJBOLJŠI INŽENIRJI ZAPUŠČAJO DRŽAVO ZARADI ZELO PROGRESIVNE DAVČNE LESTVICE, ČEPRAV JIM SLOVENSKA PODJETJA LAHKO PONUDIJO PRIBLIŽNO ENAKE BRUTO PLAČE

Tori: »Imamo izziv pri zadrževanju najbolj talentiranih mladih doma in tudi pri vračanju tistih, ki smo jih poslali v tujino na izobraževanje. Ko ti pogledajo svojo računico, ugotovijo, da bodo lahko živeli dobro, ampak v bistveno manj ugodnih razmerah, kot če se zaposlijo nekje v tujini. Srčno upam, da se bo tu država premaknila in ugotovila, da je pomembno zadržati kadre, ki imajo dvakrat, trikrat, štirikrat večjo plačo od povprečne in da so to tisti, ki na koncu lahko ustvarijo dodano vrednost. Najboljši mladi se želijo dokazovati, zato moramo ustvarjati zaposlitve, kjer lahko tekmujejo z najboljšimi na svetu iz Slovenije. Če hočemo to narediti, moramo tem omogočiti tudi davčno politiko, ki jim to omogoča, ne le, da jih pošiljamo v tujino.«

MERŠE: VELIK PROBLEM SLOVENIJE IN EVROPE JE STARANJE PREBIVALSTVA, MANJŠA RODNOST, DELEŽ DELAVNO AKTIVNEGA PREBIVALSTVA JE VSE MANJŠI

Merše: »Družinam je treba pomagati, da se bodo lahko odločile tudi za kakšnega otroka več. Raziskave kažejo, da si Evropejci v povprečju želijo več otrok, kot jih v resnici imajo. Razlogi, zakaj do tega prihaja, so lahko različni. Eden je gotovo finančni, ki pa ni najbolj ključen. Ključno je tudi urejati stvari na sistemski ravni, da se stvari ne spreminjajo iz leta v leto. Ko se družina enkrat odloči za otroka, ga bo imela 20, 25 let preden bo postal samostojen. Če se vsaka tri leta spremenijo ukrepi in to za več 100 evrov na mesec udari družinski proračun, ima to lahko zelo negativne učinke. Kar nekaj časa traja, preden bodo aktualni ukrepi dali nek konkreten rezultat tudi v obliki višje rodnosti. Pričakovati, da bo za ukrepe, ki so bili lani sprejeti, drugo leto bistveno višja rodnost, je pretirano. Tretja stvar, ki je ključna, je pa samo vzdušje. Ni dovolj, da ljudem plačujemo, potrebno je, da ustvarimo vzdušje, ki bo živelo veselje do družinskega življenja in vrednot. Da je to, da imaš otroke, ustvariš družino, nekaj pozitivnega v družbi. Danes še nismo tam.«

ZAGOTAVLJANJE STANOVANJ ZA DRUŽINE IN USKLAJEVANJE DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA S SLUŽBO

Merše: »Ta ukrep, da se omogoči mladim družinam iz neke jamstvene sheme kredit za nakup nepremičnine ali ureditev nepremičninskega vprašanja in da se ta zadeva odpisuje z dodatnimi otroki, ima lahko zelo pomemben demografski učinek. Stanovanja so ena ključnih ovir, zakaj se družina ne odloči, da bi imela sploh prvega ali kasneje več otrok, ker se jim zdi, da v trenutni nepremičnini, v kateri so, nimajo dovolj prostora in si ne morejo privoščiti večje. Čeprav je v Sloveniji dokaj dobro poskrbljeno na tem področju, obstaja pogosto tveganje pri ženskah, pritisk delodajalca, ki mora zaradi porodniške iskati nekoga drugega za eno leto. V tem smislu bi bilo treba spodbujati, pomagati delodajalcu, da bodo rajši zaposlovali ženske in jim pomagati, da to obdobje prebrodijo. Z vidika družine je pomembno usklajevanje časa za delo in družino v neki fleksibilnosti, da se omogoča za neko obdobje skrajšani delovni čas, fleksibilen urnik, delo od doma kak dan itn.. Vse to so zelo koristni ukrepi.«

TONIN: ČE BODO MLADI RAZVIJALI TALENTE, BODO S TEM POMAGALI TUDI DRŽAVI

Tonin: »Če se bodo mladi dobro počutili, se bodo zavzeto ukvarjali s tistim, kar jih veseli, posledično bodo dosegali dobre rezultate, razvijali talente, s tem pa pomagali tudi državi. To bo zavrtelo kolesje tako, da bo vsesplošno koristno za posameznika in državo. Vprašanje mladih je zelo kompleksno. Najprej mladi potrebujejo primerno izobrazbo, primerno poslovno okolje, da lahko začnejo uresničevati svoje talente, streho nad glavo, kjer živijo in ustrezno družinsko politiko, ki jim omogoča, da poklicno in družinsko življenje usklajujejo. Ko se vsi ti elementi »poklopijo«, uskladijo, se mladi lažje odločajo za družine, to je pa vedno dvojno koristno za državo. Naš cilj je zadržati mlade v Sloveniji, da bodo tukaj srečni in zadovoljni.«

PIRJEVEC: KDOR ZAKLJUČI VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ, JE BOLJ KRITIČEN, RAZGLEDAN IN VEČ RAZMIŠLJA

Pirjevec: »Diplomant nekega visokošolskega programa je izkoristil svoj potencial, tudi če zelo hitro ne pridobi prve zaposlitve. Je bolj kritična, bolj razgledana oseba, več razmišlja in četudi ni tako zaposljiv kot njegov kolega na nekem drugem študijskem programu, je bila investicija v njegovo izobrazbo uspešna. To pa ne pomeni, da ne želimo imeti konkurenčnih in zaposljivih diplomantov.«

PIRJEVEC O PODJETNIŠTVU MED MLADIMI IN PREDLOGU NSI O POSEBNEM ŠTUDENTSKEM S. P.

Pirjevec: »Mladi si v večji meri želijo redne zaposlitve, ki prinaša neko dolgoročno varnost, ogromno podjetniškega duha se pojavlja med mladimi, a študenti lahko tudi trenutno opravljajo samostojno registrirano dejavnost (s. p.), a jim prenehajo pravice, ki jim pripadajo iz statusa študenta: prehrana, bivanje, štipendiranje, zdravstveno zavarovanje, javni potniški promet. Načeloma tej ideji o študentskem s. p. ne nasprotujemo, ne želimo pa uvajanja neke nove, cenejše oblike dela, ki bi ponovno uvedla nižanje cen na trgu dela. Podjetništvo je treba absolutno spodbujati, a je treba najti način, da se s. p. ne bi izkoriščalo kot neka cenejša oblika dela pri delodajalcih. Študenti, ki bi se odločili za s. p., naj ohranijo vse pravice, ki izhajajo iz statusa študenta.«

ANDRIJANIČ: TREBA JE OKREPITI VPIS NA TEHNIČNE FAKULTETE, HKRATI PA MLADE ŽE ZELO ZGODAJ USMERJATI V POKLICE PRIHODNOSTI

Andrijanič: »Prav v okviru zakona o pospeševanju digitalne vključenosti načrtujemo veliko subvencioniranje programov na področju robotike, programiranja AI in tudi podjetništva, ki se bodo začeli že v osnovnih šolah. Želimo, da ima vsak otrok dostop do brezplačnega tečaja, poletne šole ali vikend kampa na enem od teh področij. Mislim, da moramo ta znanja prihodnosti pripeljati do vseh in jih na ta način navdušiti tudi za ta področja, pri tem moramo pa se še posebej posvetiti deklicam. Slovenija ima ogromen manjko inženirk, zato moramo z ukrepi nagovarjati še posebej deklice.«

© NSi

RAZVOJNO GOSPODARSKO PRESTAVNIŠTVO V SAN FRANCISCU

Andrijanič: »Kar zadeva Silicijevo dolino, sledimo nekaterim najbolj digitalno naprednim evropskim državam. V San Franciscu želimo postaviti razvojno gospodarsko predstavništvo, ki bo promoviralo Slovenijo kot atraktivno investicijsko destinacijo med ameriškimi oz. mednarodnimi start upi in investicijskimi skladi, hkrati pa bo promoviralo slovenske start upe v najbrž najbolj konkurenčni in največji tehnološki industriji na svetu. Glavni nivo bo komercialni: pretok kapitala in talenta v Slovenijo, pa tudi institucionalni. Želimo slovenske raziskovalne, izobraževalne in druge top institucije povezovati z najboljšimi univerzami in laboratoriji v ZDA in severni Ameriki nasploh. Eden od ukrepov je tudi vzpostavitev centra za pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v domovino, kako en večji del slovenskega talenta, ki je izjemno uspešen v tujini, pritegniti nazaj. S to pisarno jim bomo nudili karierno, birokratsko, pravno in vsakršno drugo podporo, da se lahko sami ali s svojimi družinami vrnejo v domovino.«

Tonin: Danes se mladi počutijo kar malo ujeti v kletko. Imajo svetovne koncepte, globalne ideje, ki pa jih je v slovenskem poslovnem okolju s slovensko mentaliteto težko uresničiti. Če bo politika naredila preboj, mladim zagotovila, da bodo s polnimi krili zajadrali, se za prihodnost ne bojim. Prepričan sem, da so naši mladi pametni, iznajdljivi, delovni in naj nam to obeta lepo prihodnost.

ANDRIJANIČ: TRENUTNA SLOVENSKA DOHODNINSKA LESTVICA KAZNUJE LJUDI, KI USTVARJAJO DODANO VREDNOST

Andrijanič: »Mislim, da je nujno, da Slovenija sprejme sprejme socialno kapico, ki ji jaz rečem kar digitalna kapica. Z njo pokrivamo IT inženirje, ljudi v start up-ih, … tiste plahe ptice, ki se najlažje in najraje preselijo kamorkoli drugam, če neka druga država ponuja boljše okolje. Na tem je treba graditi. Mi s temi ljudmi ne dobimo le njih, njihovih družin nazaj v Slovenijo ali da jih ohranimo tukaj. Predvsem bomo z njimi zgradili fantastični ekosistem, ki bo oplajal naš izobraževalni sistem, navdihoval mlade, da se bodo odločali za podjetniško pot, poklice prihodnosti in delali celotno državo uspešno.«

TORI: SLOVENCI SVOJE VIŠKE DENARJA NAJRAJE VLAGAMO V NEPREMIČNINE

Tori: »Dokler ne rešimo problema s fizično prisotnostjo pri notarjih, je vsako resno razmišljanje o tem, da bi e-državljanstvo lahko povečalo gospodarsko aktivnost, zelo za lase privlečeno. Notarski sistem temelji na fizični prisotnosti. Naslednja tema, ki je zanimiva, so stanovanja in investicije. Tu govorimo o domačih investitorjih, ljudeh, ki so na tak ali drugačen način uspeli zaslužiti nek kapital. Glede na trenutno situacijo, ko je lastništvo nepremičnin tako nizko obdavčeno, ne glede na količino, na drugi strani, ko je dohodnina tako zelo obdavčena in ni nekih olajšav za individualne investitorje, kjer se izgube iz enega leta sploh ne morejo prenašati v naslednja leta, je seveda logično, da bomo vsi, kar je tradicionalno slovensko, ciljali v nepremičnine. Eden nujnih instrumentov, da se to vsaj delno zavre, je uvedba davka na nepremičnine v neki smiselni obliki, da se nekako začne sproščati ta lokalni investicijski potencial. Ni pomembno, kje je podjetje pravno ustanovljeno, važno je, kje ima podjetje sedež, ker tam ponavadi ustvari največ dodane vrednosti in porabi največ denarja za dodatne storitve. Zato je pomembno, da imamo v Sloveniji multinacionalke z regionalnimi centri. Tu so delovna mesta z najvišjimi dodanimi vrednostmi, dogodki … Vse to lahko napaja lokalno ekonomijo.«

TONIN: MLADI SE POČUTIJO UJETI V KLETKO

Tonin: »Vprašanja, povezana z mladimi, so izjemno raznovrstna in kompleksna. To, da smo se priključili EU, to, da se je ogromno mladih odločilo za Erasmus programe, odšlo v svet, je številnim mladim širilo obzorja. Poleg tega se je svet globaliziral, danes se mladi počutijo kar malo ujeti v kletko. Imajo svetovne koncepte, globalne ideje, ki pa jih je v slovenskem poslovnem okolju s slovensko mentaliteto težko uresničiti. Če bo tu politika naredila preboj, mladim zagotovila, da bodo s polnimi krili zajadrali, se za prihodnost ne bojim. Prepričan sem, da so naši mladi pametni, iznajdljivi, delovni in naj nam to obeta lepo prihodnost.«

Prisluhnite celotnemu pogovoru!

Naročnik oddaje je Nova Slovenija.

Nosilci Pohoda za življenje so bili letos mladi (photo: Marjana Debevec) Nosilci Pohoda za življenje so bili letos mladi (photo: Marjana Debevec)

Življenje nerojenih otrok šteje!

Množica pet tisoč ljudi se je danes dopoldne zbrala na že tretjem slovenskem Pohodu za življenje. Tokrat so si za geslo izbrali: Enakopravnost se začne pred rojstvom.

Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv) Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv)

Martin Golob in njegovi prijatelji Romi

"V življenju mora biti vedno nekaj novega, če ne duhovna rast, pa kakšna nova župnija." Tako se je uvodoma v oddaji Za življenje pošalil duhovnik Martin Golob, ki je pred kratkim v soupravo dobil ...