Državljanka Evrope in nominirana za Slovenko leta – Kristina Modic

Via positiva | 06.01.2022, 18:00 Nataša Ličen

V najlepših letih ji je diagnoza spremenila pot življenja. Nikoli se ni predala, je pa močno premislila o svojih vrednotah in čemu se želi posvetiti. Petnajst let je že od ustanovitve Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, v katero je bila dejavno vpeta in je že vrsto let tudi izvršna direktorica Združenja. Vključeni vanj so v tem času naredili veliko, osveščajo o bolezni in kar je najpomembneje, učinkovito pomagajo bolnikom z razvijanjem različnih v javnosti odmevnih programov, v dopolnitev zdravstvenemu sistemu.

Ko zdravljenje zaključimo in ostanemo sami, ko nismo več pod stalno kontrolo, se pogosto pojavijo misli strahu, negotovosti o možni ponovitvi bolezni. Takrat potrebujemo podporo in tu smo pri združenju lahko v veliko pomoč.

V letu 2021 je Kristina Modic ( gostili smo jo v oddaji Via positiva ) skupaj s prof. dr. Samom Zverom, internistom in hematologom, predstojnikom Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, prejela prestižno priznanje Državljan Evrope, za solidarnost in vseevropski zdravstveni napredek bolnikov z rakom. Požrtvovalno, z uspešnimi akcijami, strokovno komunikacijo in empatijo že vrsto let skrbita za sodobno zdravljenje hematoloških bolnikov. Povezala sta slovenske strokovnjake in znanstvenike ter osveščata o pomenu pravočasne dostopnosti zdravljenja za vse. Tako sta v času epidemije rešila mnogo življenj. Njuno delo je odličen primer sodelovanja stroke z bolniki, solidarnosti, kot tudi zgled za aktivno državljanstvo, zagotavljanje temeljnih vrednot in pravic, vključno z zdravstveno oskrbo za vse.

Lansko pomlad sta organizirala akcijo zbiranja sredstev za nakup sodobnih aparatur za izvajanje nove tehnike celične terapije, kar bo mnogim bolnikom s krvnim rakom in limfomom omogočilo edini možni način zdravljenja in preživetje. Tudi njunim prizadevanjem se lahko zahvalimo za nove prostore Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, ki so preprečili marsikatero smrt v procesu zdravljenja najzahtevnejših bolnikov s krvnimi raki. Zagnala sta kampanjo Daj se na seznam, ki je v nacionalni register prinesla 4000 novih darovalcev krvotvornih matičnih celic, in sodelovala v prvem tovrstnem programu rehabilitacije Skupaj na poti do zdravja, ki bolnikom s krvnimi raki brezplačno zagotavlja redno celostno rehabilitacijo.

Lepota življenja so dobri odnosi. Na vseh ravneh. Če so odnosi dobri, je počutje dobro in je zdravje dobro. Pri delu z bolnikom veliko dobim. Ko vidim, koliko lahko pomagam drugim, se ob tem dobro počutim.

Če nimaš težkih preizkušenj v življenju, se oziraš bolj nase, vsaj jaz tako vidim. Preizkušnje okrepijo, a tudi zmehčajo. Postanemo bolj odprti, bolj pozorni do sebe in drugih. Izidemo drugačni, bolj znamo ceniti tudi majhne trenutke. Določeni ljudje zanikajo svojo bolezen in se ne vključujejo v programe. Vseeno spodbujamo, naj se nam oglasijo, pristopijo k našim programom, ki so strokovno pregledani, kljub začetnim zadržkom bodo hitro ugotovili, koliko lahko pridobijo pri nas, od varnosti, številnih nasvetov in nenazadnje do stikov z ljudmi, s katerimi se lahko srečajo, pogovorijo in ob tem ostanejo anonimni.«

Ko sem se jaz zdravila pred petnajstimi leti, ko je bil dodatno obsevan skoraj vsak, se je zdaj marsikaj spremenilo. Diagnostične aparature so močno napredovale. Zdravljenje je veliko manj agresivno, mnogo je novih terapij, oblik zdravljenja, možnih kombinacij, zaradi vsega tega je zdravljenje toliko bolj uspešno. Razvoj gre tako hitro naprej, da je skoraj nemogoče spremljati neko aktualno statistiko, ker le-ta hitro zastari.«

Potrebujemo strokovnjake, vključeni v združenje imamo le izkušnjo bolezni. Iskanje informacij na spletu lahko človeka zelo potre, ker so tam zapisane lahko že povsem zastarele.

Ne pričakuješ, da boš pri triintridesetih letih zbolel za rakom, takrat so to bolezen v družbi še zelo povezovali s smrtjo, stigma je bila močna. Bolezen sprejmeš ob diagnozi. Najtežji je vmesni čas, ko še ne veš točno, kaj ti je. Po diagnozi gre lažje, ker kar nekako po nagonu začneš tudi sam iskati rešitve. Če se zravljenje dobro odvija, je to še močna dodatna motivacija.

Bolezen prinese kup sprememb v življenju. Zelo sem se spremenila, na vseh področjih. Ne samo to, da znam reči ne, in ne bom rekla, da sem hvaležna bolezni. Toda, bolezen mi je ponudila veliko priložnosti, že to, da sem zaradi nje spremenila svoj poklic, v katerem uživam in me izpolnjuje. Na eni točki sem zapustila zelo stresno službo v gospodasrtvu in se odločila, da se bom posvetila delu v združenju. Živim drugače, čutim da bolj kakovostno, če bolezni ne bi bilo, ne bi imela, kar danes imam, veliko mi je dala.

Pozitivno gledam naprej, ker od tega imamo največ. Saj meni tudi ni vseeno in me tudi skrbi. Toda ne bom se predajala vsem negativnim pogovorom v javnosti. Zakaj bi bili med seboj v nenehnem boju?

Eno in isto se ponavlja in ljudje s tem v sebi samo še krepijo jezo, strah in nemoč, kar ni dobro. Vzemimo si kakšen dan, seveda pazimo na »kovid« s preventivnimi ukrepi, vendar ne razmišljajmo, kaj vse nam je odnesel, kajti veliko pa je tudi prinesel.