Maja Morela
Andrej Novljan
Meta Potočnik
Martin Golob v oddaji Za življenje (foto: posnetek zaslona)
Martin Golob v oddaji Za življenje | (foto: posnetek zaslona)

Adventne spodbude Martina Goloba, tudi s pomočjo mame, ki okopava na njivi in »navihanega roparja«

01.12.2021, 11:29 Rok Mihevc

Skupaj z duhovnikom Martinom Golobom smo v sobotni oddaji Za življenje naredili načrt, kako preživeti advent, da se bo v naših srcih rodil Jezus. Simbolično smo prižgali vse štiri svečke in ob njih razmišljali o naši preteklosti, sedanjosti, prihodnosti in edinosti, kako življenje ravno prav bogatiti z novostmi in kaj mu odvzeti. Latinska beseda »adventus« pomeni »prihod«. V krščanskem jeziku se to nanaša na prihod Jezusa Kristusa, na nič drugega. Letos prihaja v zemeljski kaos, ena velika »štala« je res pripravljena Zanj, je uvodoma začela oddajo Mateja Feltrin Novljan.

Sem pripravljen na to srečanje?

Priprava na Jezusov prihod je lahko tišina. Vstop v tišino, ko človek utihne, sliši drugega. Ko utihneš, takrat lahko spregovori kdo drug. Vidim, da zdaj, ko živim v mestu, sam bolj hrepenim po tišini in miru. Ko si sam s seboj, pa ne, da bežiš od sveta, ampak, da se srečaš s tišino, da slišiš, kaj ti želi srce sporočiti, kaj ti telo sporoča, kaj ti sporoča Sveti duh, tvoja vest. Tišina ti bo spregovorila in dala veliko dobrih odgovorov.


Hudi duh adventu nadel izraz »veseli december«

Hudi duh je sodobnega človeka kar spretno omrežil in mu namesto lepe besede advent dal bolj popularen izraz »veseli december«, ki pa advent uniči, zmede. Namesto, da bi iskali tišino, iščemo hrup, iščemo zabave, nekaj kar človeka drugače odklopi, ampak ga pusti praznega, razočaranega, na sam božič pa ugotovi, »a to je to?«. Nekdo, ki advent zares živi, začne božič praznovati tudi naslednji dan in božič ne bo šel mimo, Jezus Kristus bo rastel v tvojem srce. Gre za vesoljne duhovne vaje, da bi se Kristus zares rodil.

Imamo veke in gumb »off«

Vzemite kakšno dobro duhovno knjigo, najdite si sogovornika z duhovnega področja, pojdite k dobri spovedi ob začetku. Preko spremljevalca odkrivaš Svetega duha in spoznavaš, najdeš trenutek. Priporoča se tudi sprehod. Ob vsem tem človek najde sogovornika v srcu. Mislim, da je božič z enim namenom v zimskem času, ko je vse umirjeno, ko je krajši dan, da je tudi za take stvari čas. Včasih, ko ni bilo televizije, ekranov in drugih motečih dejavnikov, je bilo to lažje. A tudi danes lahko to ugasneš, imamo veke in gumb »off«.

Nekdo, ki advent zares živi, začne božič praznovati tudi naslednji dan. Gre za vesoljne duhovne vaje, da bi se Kristus zares rodil.

Božič je praznik ubogih

Zdi se mi, da je božič praznik ubogih. Božič se rodi tam, kjer ni popolnosti. Kjer je odrinjeno, najmanjše, zadnje, kar človek ne pričakuje, da je za kralja. Bog izbira in gre tja, kjer je pač odprto, kjer so ga veseli, kjer ni kiča, umetnega, kjer je pristnost, iskrenost, predvsem pa preprostost srca. In vstopil v naše rane bo. Prihaja mi na misel razdrta družina, gospa mi je rekla, letos pa božiča v naši družini ne bo, nima smisla. A ravno za tako družino prihaja Bog, Odrešenik, da ti da obliž na srce, da ti reče, da te ljubi, ne glede na to, v kakšni situaciji si. To ni praznik za popolne, če bi bil, bi se rodil v popolnosti. Pa se ni. Vsak izmed nas nosi križ, štalo v življenju, podrtijo in v to želi priti Bog. In to s tako nežnostjo kot otrok, ne z vzvišenostjo, nekaj najbolj nežnega kot je. Božič ne bo lep, če bomo imeli ne vem kakšno smreko ali če bomo zmetali ogromno denarja za lučke ... Božič bo lep, če boš ti pripravil svoje srce. Samo to.

Sprejeti preteklost

Človek mora sprejeti preteklost tako kot je. Nisem zagovornik, da bi človek veliko brskal po tistem, kar se je že zgodilo, ker na vse to ne mroemo vplivati. Tudi hudi duh želi zelo tragično preteklost in strašno prihodnost predstaviti samo zato, da pogled od sedanjosti, ki je edini resničen, obrne stran. Preteklost sprejeti in v tem sprejeti tudi svoje padce, bolečine, napake in iti naprej. Vedno znova obračati se nazaj, nas ohromi, nas dela razočarane, žalostne in človek obstane.

Božič ne bo lep, če bomo imeli ne vem kakšno smreko ali če bomo zmetali ogromno denarja za lučke ... Božič bo lep, če boš ti pripravil svoje srce. Samo to.

Lažje na luno kot do skreganega soseda

Druga stvar je priprava poti do bližnjega. Odpustiti in prositi odpuščanja. V adventnem času radi govorimo o miru, a včasih bi bilo za kakšnega lažje iti na luno kot do prvega skreganega soseda. Adventni čas je priložnost, da zakoplješ sekiro spora. Gotovo je to najbolj možna pot, ker Bog se nam daje največkrat po ljudeh. Rojstvo Boga je tudi to, da imamo vzpostavljene medsebojne bratske in sestrske vezi. Kakor sin lahko prideš v večno življenje, ne pa kot sprt.

Voditeljica Mateja Feltrin Novljan
Voditeljica Mateja Feltrin Novljan © posnetek zaslona

Jezus kot sopotnik, ne kot slaba vest

Tudi prepir z Jezusom je v redu. To je znamenje vere. Jezus naj bi bil v mojem življenju kot nek sopotnik, ne kot slaba vest ali nekdo, ki zraven žuga. Sopotnik, s katerim živiš, da v človeško naravo vstopi on in v njej zaživi. Da s svojim življenjem razodevam Boga, ki je dober in mi ni treba potem veliko govoriti o njem, ampak samo s svojim življenjem razodevam njega.

Celotni oddaji z Martinom Golobom lahko prisluhnete tukaj.

Nauki mame na njivi in »navihanega roparja«

Včasih moram narediti stvar, ki mi je odveč in rečem, naj bo pa to tebi Jezus v čast. To me je že mami naučila, ko je šla okopavati njivo in je rekla, »Jezus, daj da bom čim manj trpela in čim več naredila«. In vedno je rekla, da je potem kar hitro ratalo ... Pa še en primer, navihan možakar mi je odprl skrinjo za kovance v cerkvi in pobral ves denar. Bil sem jezen nanj, ampak sem si rekel, mogoče je pa to potreboval in naj gre v božjo čast in slabo. Ključavnico zamenjaš in greš naprej, nehaš se jeziti, pa je narejeno. Včasih smo okrnjeni v svoj prav, zidove, okovje...

Bog mi daje elastičnost

Kristjani danes bi se morali v teh časih bolj odpreti in videti, da smo vsi od Boga dani, da je v vsakem človeku božji obraz. Potem je dialog lažji, saj ga razumeš o njegovih bitkah v srcu. Bog mi daje elastičnost, odrešenost v življenje, zaradi krsta mi ni težko vsak dan znova umirati za bližnjega. S tem ne izgubim sebe, ampak se kvečjemu najdem. Kljub vsemu, kar se dogaja, vidim, da sem del nečesa velikega.

Adventne spodbude: Manj je več

Kar odločno. Moraš biti tudi strog in discipliniran do sebe. V adventnem času se vprašaj, ne kaj bi kakšno stvar več, ampak katero stvar manj. Pomisli, koliko časa za brezveze zapravimo na dan, koliko ga gre v prazno, hkrati smo pa mojstri izgovorov, da nimamo časa. Lahko tudi kaj odvzameš ... Se da, če človek hoče in se potrudi. In če ti kaj ne uspe, kar naprej in ne gledati na to, ali bo uspelo ali ne.

Kako pa Jezusa peljati v službo? Če si zaposlen na Radiu Ognjišče, je to lažje ...

Povsod se da. Še lažje tam, kjer Jezusa toliko ne poznajo, ker potem o njemu bolj preprosto govoriš. Tukaj na Radiu Ognjišče ga že zelo dobro poznate in je že kar izziv kaj pametnega povedat. Jezus je zelo aktualen v sodobnem svetu, ki išče, kar Jezus prinaša. Sodobni človek išče to luč, ki človeku posveti v srce in mu prinese odrešenje, vedenje, da je neskončno dragocen v svetu, ki je kot puščava za skrba samega sebe, hlastanje po svojem prav in iskanju resnice. Včasih ga ne znamo najti s pravim načinom. Bog je izbral idealen način, da je prišel med nas kot dojenček. Mi pa včasih Jezusa postavimo kot moralno avtoriteto. A bolj ko spoznavam Boga, bolj vidim, da je Oče, Odrešenik, ki prihaja človeku naproti. Tako podobo Boga bi morali prinašati svetu. Kot dojenček, nežno, čuteče in občutljivo. Bog prihaja na ta svet z namenom, da človeku pove in ga nauči, kako imeti drug drugega rad.

Jezus naj bi bil v mojem življenju kot nek sopotnik, ne kot slaba vest ali nekdo, ki zraven žuga.

Ravno v trpljenju se srečam s Kristusom

Ko trpiš, ko je težko, bolečina tako seka ven, da si z njo ena na ena in drugega skoraj ne vidiš. Takrat si v skušnjavi, težko vidiš, da je Bog s teboj, da te nosi. Takrat ugaja, da ti to nekdo pove, takrat Bog deluje tudi po nas, da smo blizu tem ljudem. Da jim stojimo ob strani. Ne samo, »saj bo«, včasih je dovolj, da si ob njemu, da kej zmoliš, da si tiho, pokažeš empatijo, sočutnost. Bog tudi nas uporabi, da nekomu pomagamo. Ravno v veri najdem odgovore na trpljenje, smrt, minljivost, težave, stiske. V tem najdem najboljši razlog tudi za take zadeve.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Za življenje
Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika) Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika)

Slovenska birma v Buenos Airesu

Vrhunec obiska škofa Antona Jamnika pri rojakih v Argentini sta bili slovesnosti svete birme v Lanusu in Slovenski hiši, pri katerih je bilo 22 birmancev. Obe slovesnosti sta bili skrbno ...

p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček) p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček)

»Napad na korita je uspel.«

Zgodil se je končni razplet velike ofenzive slovenskega levega meščanskega razreda na vse možne pozicije. Desna opcija je izgubila vse volitve, levica ima zdaj absolutno oblast. Kako je to slabo ...