Kardinal Rode: Odlikovanje dojemam kot objem domovine

Cerkev na Slovenskem | 28.12.2021, 12:31 Andrej Šinko Alen Salihović Rok Mihevc

Predsednik republike Borut Pahor je na posebni slovesnosti v predsedniški palači vročil odlikovanja kardinalu Francu Rodetu, škofu Gezi Filu in muftiju Nedžadu Grabusu. Kardinal Rode je zlati red za zasluge prejel za življenjsko delo in zasluge za osamosvojitev Republike Slovenije in njeno uveljavitev v svetu ter za spodbujanje kulture medverskega dialoga. Kot je dejal odlikovanje dojema kot objem domovine. Slovesnosti sta se med drugimi udeležila tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore in predsednik vlade Janez Janša.

V obrazložitvi odlikovanja je med drugim zapisano, da je v prelomnih časih velikih sprememb v Evropi pomembno prispeval k dialogu čez železno zaveso, hkrati pa je bil sposoben čutiti moč trenutka za spremembe. Pozneje je veliko pozornosti namenil tudi urejanju odnosov med državo in Cerkvijo. Rode je bil za kardinala imenovan leta 2006, pred tem je vodil ljubljansko nadškofijo.

Kardinal Rode je dejal, da odlikovanje sprejema kot dar plemenitega človeka, kakor je poimenoval predsednika države Boruta Pahorja. »Mislim, da sem v zadnjih 20 letih vendarle veliko hodil po svetu, vedno kot Slovenec in upam, da sem dostojno predstavljal našo domovino tako, da mislim, da se predsednik Pahor ni preveč zmotil, ko mi je podal to odlikovanje,« je povedal.

Na vprašanje, kako gleda na Slovenijo po 30 letih pa je dejal, da ima naša država vse možnosti za nadaljnji razvoj. »Slovenija ima vse možnosti, da raste. Da se utemelji v solidarnosti in povezanosti vseh, da raste v demokratičnem duhu, v spoštovanju različnosti, da se med seboj malo manj kregamo in napadamo. Da ustvarimo ozračje, ki bo sproščeno, bratsko.«

Po njegovih besedah tisto, kar je veljalo v starih časih, »bratstvo in edinstvo« za Slovenijo ne velja več. Zato si želi več povezanosti med seboj, »manj napadalnosti, več razumevanja drugih stališč in zaželimo si bolj prijetno ozračje, kot ga imamo v tem trenutku. Razumem, da smo v času pred volitvami, ampak naj to raste v nekem zdravem, demokratskem duhu. Demokracija ni pobijanje drug drugega, je spoštovanje drugega v njegovi različnosti in spoštovanje tistega, ki zmaga in tistega, ki zgubi«.

O pogledu na svobodo pa je dodal, da je živel za svobodo in upa, da je svoboden človek. »Veliko sem se v svojih mladih letih boril za svobodo in mislim, da je to tisto, kar najbolje odlikuje človeka in njegovo dostojanstvo. Svoboda ga dela velikega, vrednega človeka.«

Kardinal Rode je povedal še, da se večkrat vrača v Slovenijo. »Na programu čez par tednov bodo izšli moji spomini, bo kar zajetno delo, bo treba knjigo predstaviti in takrat se bom vrnil. Razmišljam, da bi se počasi poslovil od Rima in se vrnil v Slovenijo, pa ne bojte se, ne bom delal nobenih nemirov tukaj.«

 

Utemeljitev odlikovanja kardinalu Francu Rodetu

Za življenjsko delo in zasluge za osamosvojitev Republike Slovenije in njeno uveljavitev v svetu ter za spodbujanje kulture medverskega dialoga prejme dr. Franc Rode, kardinal Rimskokatoliške cerkve, zlati red za zasluge.

Nekdanjega slovenskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta je papež Benedikt XVI. leta 2006 imenoval za kardinala. Dr. Franc Rode je tako postal prvi kardinal iz Slovenije. V dolgi zgodovini katoliške cerkve na Slovenskem je bil ob tem šele tretji kardinal slovenskega rodu in prvi po več kot sto letih. Njegovo imenovanje je bilo zato tudi priznanje mladi samostojni državi Sloveniji.

Kardinal dr. Franc Rode je ljubljansko nadškofijo in slovensko metropolijo vodil v letih od 1997 do 2004, širša slovenska javnost pa ga je poznala že prej, ko je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja med drugim predavatelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in urednik revije Znamenje. Sam je ocenil, da ga je prav to delo postavilo v osrčje kulturnega življenja in mu dalo priložnost pobliže spoznati filozofe, umetnike in publiciste, ki »so tista leta kaj šteli v Sloveniji«. Med njimi so bili Edvard Kocbek, Ivan Mrak, Jože Snoj in Alojz Rebula. Razmišljal, predaval in pisal je tedaj predvsem o svobodi: »Kristjani moramo biti vselej na strani svobode, ne samo takrat, ko gre za našo svobodo, ampak za svobodo katerega koli človeka ali človeške skupnosti; tudi drugače mislečih.«

Vedno se je čutil Slovenca, naj ga je pot vodila še tako daleč stran od domovine. Odraščal je v Argentini, študiral v Rimu in Parizu. Svet je bil njegov dom, Franc Rode je postal svetovljan, a oznaka, ki ga najbolje opiše, je, da je postal Slovenec treh kultur in ene domovine. V Slovenijo se je prvikrat za daljši čas vrnil leta 1965, najprej je služboval v Celju in nato v Ljubljani, kjer je bil ravnatelj in pozneje predstojnik lazaristov ter predavatelj na teološki fakulteti. Bil je prvi predavatelj osnovnega bogoslovja, ki je neposredno spre­govoril o medverskem dialogu z muslimani: učil je, da je dialog med islamom in krščanstvom mogoč le iz pristnega življenja iz vere in v iskanju skupnih verskih osnov ter civiliza­cijskih idealov, ne pa v osredotočanju na teološke razlike.

Po šestnajstih letih bivanja v domovini je odšel v Vatikan, kjer je v papeškem tajništvu za dialog z neverujočimi kot osebni tajnik francoskega kardinala Pouparda pripravil številna mednarodna srečanja s predstavniki institucij neverujočih, zlasti z evropskimi marksisti, in na njih tudi sodeloval. V prelomnih časih velikih sprememb v Evropi je tako konec osemdesetih let prejšnjega stoletja in pozneje pomembno prispeval k dialogu čez železno zaveso ter spodbujal medverski dialog. Čutil je moč trenutka. »Zdaj je čas sprememb. To je redko v zgodovini. Zdaj se da kaj spremeniti,« je pisal leta 1989 v Slovenijo in po besedah filozofa Tineta Hribarja za večjo slovensko samostojnost oziroma osamosvojitev delal vse, kar je mogel. Do imenovanja za ljubljanskega nadškofa je ostal v Vatikanu in deloval kot tajnik Papeškega sveta za kulturo vse od njegove ustanovitve leta 1993.

Kot nadškof si je dr. Rode za škofovsko geslo vzel Trubarjeve besede »stati inu obstati«. Veliko pozornosti je namenil urejanju odnosov med Cerkvijo in državo, in ko se je s tega položaja poslovil, sta imela Republika Slovenija in Sveti sedež sklenjen sporazum o pravnih vprašanjih. Spet je odšel v Vatikan, kjer je najprej postal prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, nato še član Kongregacije za škofe in leta 2006 kardinal.

Slovenstvo in krščanstvo sta mu bili vedno primarni kategoriji, je ocenil Alojz Rebula in dodal, da je človek v nadškofu Rodetu čutil »skrb za usodo slovenskega naroda«.

Za življenjsko delo in zasluge za osamosvojitev Republike Slovenije in njeno uveljavitev v svetu ter za spodbujanje kulture medverskega dialoga se država Slovenija kardinalu Rodetu zahvaljuje z zlatim redom za zasluge.

Odlikovana sta bila tudi Geza Filo in Nedžad Grabus

Za uspešno, povezovalno in k strpnosti usmerjeno vodenje Evangeličanske cerkve v Sloveniji je srebrni red za zasluge prejel Geza Filo. "Z utrjevanjem načel strpnosti, tolerance in človekove svobode, povezane z odgovornostjo, je mag. Geza Filo zvest svojim protestantskim prednikom, ki so nam omogočili, da smo že v 16. stoletju s knjigo v roki stopili ob bok najbolj razvitim narodom Evrope. Nekdanji škof mag. Geza Filo je prepričan, da tudi v današnjem svetu potrebujemo reformatorski duh, saj se srečujemo s podobnimi škodljivimi načini delovanja kot pred petimi stoletji. V intervjujih in izjavah mag. Geza Filo poudarja reformacijsko misel, da je svoboda posameznika relativna, njegova odgovornost za storjena dejanja pa absolutna. Mag. Geza Filo je s svojim delovanjem utrdil Evangeličansko cerkev v Sloveniji in jo približal ljudem tudi v osrednji Sloveniji, kjer je njeno zgodovinsko izhodišče. Ob tem nas nenehno opozarja na etična merila evangeličanov, ki nam bodo koristila zdaj in v prihodnje," je med drugim zapisano v utemeljitvi.

Za uspešno, povezovalno in k strpnosti usmerjeno vodenje Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji je srebeni red za zasluge prejel Nedžad Grabus. "Strpno in spoštljivo je razvijal in utrjeval medkulturni in medverski dialog v Sloveniji in Evropi. Z vsem delovanjem je razvijal in podpiral vrednote demokratične družbe, ki vse posameznike v skupnosti povezujejo v odgovorne državljane," so zapisali in še dodali: "Kot predavatelj dr. Grabus sodeluje s teološkima fakultetama v Ljubljani in Sarajevu ter študentom tu in tam razširja obzorja duha z zgledom, ki priča o vrednosti nenehnega izobraževanja in spoznavanja drugih kultur. Sodeluje na številnih mednarodnih znanstvenih konferencah, je avtor ali prevajalec člankov, besedil in knjig. Mufti Grabus je tudi sopredsedujoči Svetu muslimanskih in judovskih verskih voditeljev v Evropi. Za uspešno, povezovalno in k strpnosti usmerjeno vodenje Islamske skupnosti se mu država Slovenija zahvaljuje z državnim odlikovanjem."