Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Andrej JermanAndrej Jerman
Petra StoparPetra Stopar
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in premier Janez Janša (foto: Vlada RS)
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in premier Janez Janša | (foto: Vlada RS)

Slovenija uspešno končuje predsedovanje Svetu Evropske unije

Slovenija | 17.12.2021, 10:57 Andrej Šinko

Slovenija bo konec leta predsedovanje Svetu Evropske unije predala Franciji. Premier Janez Janša je zato po zadnjem vrhu voditeljev pod slovenskim predsedstvom predstavil rezultate šestmesečnega dela. Poudaril je, da je bilo uspešno izpeljanih 21 trialogov, do konca leta pa bi z Evropskim parlamentom lahko dorekli še enega. Prav tako se je predsedstvo moralo soočiti z več nepričakovanimi dogodki.

Slovensko predsedovanje je bilo četrto v času pandemije, predsedstvo in organizatorji pa so si prizadevali, da bi večino srečanj izpeljali v živo. Zaradi tega je bilo uspešno končanih precej težkih dosjejev, je poudaril premier Janez Janša. Ob tem je opozoril, da se je moralo predsedstvo soočiti z migracijsko krizo na poljsko-beloruski meji, dogajanjem ob umiku zavezniških sil iz Afganistana, rastjo cen energije in napetostmi zaradi kopičenja ruskih sil ob Ukrajini.



»Zelo pomembni temi slovenskega predsedovanja sta bili tudi odpornost in okrevanje. Mislim, da so bili tukaj doseženi pomembni koraki naprej. Novembrski sklepi sveta so postavili močne temelje za prihodnje delo na krepitvi odpornosti Evropske unije. Tukaj je tudi Evropska komisija naredila izjemno delo. V decembru pa so bili sprejeti načrti Sveta za zagotovitev preskrbe s hrano in prehranske varnost v kriznih časih,« je dejal predsednik vlade.

V zvezi z okrevanjem je Janša dejal, da je Unija potrdila 22 nacionalnih načrtov, za zadnjih pet pa pričakuje, da se bo to zgodilo čim prej. »Komisija je v tem času odobrila vnaprejšnje financiranje z mehanizma za okrevanje in odpornost v sedemnajstih državah članicah v višini 13 odstotkov dodeljenih nepovratnih sredstev, kar je skupno 53 milijard evrov.«



Pomemben je tudi dogovor o nadaljevanju mobilnega gostovanja, ki zagotavlja nizke tarife. Predsednik slovenske vlade je kot pomembne poudaril tudi sklepe o pripravljenosti Hrvaške na schengen, potek konference o prihodnosti Evrope in skupno stališče za podnebno konferenco v Glasgowu. »Dosegli smo tudi okviren dogovor z Evropskim parlamentom o vseevropskem energetskem omrežju. Nova pravila bodo še posebej podpirala evropske energetske cilje,« je dejal Janša in dodal, da v pogajanjih o novem migracijskem paktu med slovenskim predsedovanjem ni bilo večjega preboja.



Med prioritete slovenskega predsedovanja je bil postavljen tudi cilj širitve Evropske unije. »Naše in moje osebno prepričanje je, da je širitev Evropske unije v skupnem varnostnem interesu celotne Evropske unije ter da nas zgodovina zadnjega desetletja in pol uči, da če se ne širi Evropska unija, se širi nekdo drug, in to ni širjenje prostora svobode in varnosti,« je poudaril slovenski premier in spomnil, da so na vrhu članic Evropske unije in držav Zahodnega Balkana regiji v zvezi s temeljijo poslali zelo jasen signal.

Z opravljenim delom so bili zadovoljni tako voditelji članic kot evropskih ustanov. »Želim se zahvaliti za odlično sodelovanje med predsedovanjem, podali ste nam izjemno poročilo, ki prikazuje izzive, s katerimi ste se morali soočiti, in izredne uspehe tega predsedovanja,« je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Layen. Za sodelovanje se je voditeljem in predstavnikom ustanov zahvalil tudi Janša.

Slovenija, Politika, Sociala, Evropska Unija
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...